9 mitov o konjih in resnica za njimi

Na internetu obstaja milijarda člankov, v katerih vas »prepričujejo«, kako fino je imeti konja, koliko koristi prinaša ukvarjanje s konji in kako se lahko otroci naučijo samozavesti, dela, discipline, odgovornosti in še kupa odličnih lastnosti, ki jim bodo v življenju prišle še kako prav.

Deloma vsi razlogi, ki so napisani, zelo držijo, vendar pa jim manjka ozadje in ponavadi pozabljajo poudariti zelo pomembno stvar: podpora in angažiranje staršev sta bistvenega pomena.

Konji imajo marsikatere dobrodejne lastnosti in delo z njimi res lahko privede do razvoja nekaterih dobrih navad pri ljudeh, vendar pa so včasih nekatere stvari predstavljene preveč romantično in preveč enostransko, zato je potrebno obvezno vedeti tudi drugo, manj bleščečo in manj enostavno stran.

Konji otroka učijo odgovornosti

To vsekakor drži in tega tudi približno ne mislim spodbijati. Vendar konj sam otroka ne bo naučil odgovornosti, naučili ga bodo starši, s pomočjo konja.

Dostikrat se namreč zgodi, da je konj »kao« otrokova odgovornost, vendar ga starši pri tem ne vodijo, ker vedo premalo, da bi lahko prevzeli aktivno vodstvo. Poleg tega pa učenje odgovornosti poteka postopoma, v družbi konj je potrebno preživeti kar nekaj let.

Pri konjih se ti okrepi imunski sistem

Pa še kako… če si res pri konjih in z njimi res delaš. To pomeni po uro ali dve na dan preživeti v hlevu, na dežju, v snegu in vetru pa tudi takrat, ko je pasje vroče. Imunski sistem se zagotovo ne bo okrepil, če priletiš na kratko jahanje, zavit v 6 kosov oblačil in z arzenalom čajčkov, sokcev in piškotov, ki ga postrežeš takoj ko otrok skoči s konja.

Konji te učijo ravnanja z denarjem

Ma ja, bolj te učijo spretnega manevriranja med nujnimi in nenujnimi stvarmi, iskanja rezerv v družinskem proračunu, odpovedovanju novim čevljem in izletu na blejske kremšnite. Pogosto so tudi vir »neprijetnih« denarnih presenečenj, saj lahko stroški ob najmanjšem zapletu poskočijo daleč čez meje predvidenega proračuna. Je pa res, da te naučijo iznajdljivosti in prilagajanja ter tudi raztezanja meja denarnih sredstev.

Konji učijo potrpežljivosti in vztrajnosti

Konji res učijo potrpežljivosti, ampak počasi in… ne boš verjel,  s potrpežljivostjo. Torej, s potrpežljivostjo do potrpežljivosti. Ja, vem sliši se neumno, ampak na koncu je točno tako. Že spoznavanje konj je dolgotrajen proces, učenje jahanja pa sploh traja leta in leta, preden ga osvojimo. Nič pri konjih ne gre hitro. Zato je tudi utopično pričakovati instant rezultate pri jahanju enkrat na teden… ker »veste, naš ima to za sprostitev«. Mimogrede, odlična sprostitev je tudi pometanje listja ali pospravljanje.

So krasni zavezniki v skrivnostih

Ja, če jim daš možnost in jim skrivnosti sploh kdaj zaupaš. Povedati konju skrivnosti pomeni z njim preživeti pol ure v čisti tišini. Kdaj si nazadnje s konjem preživel toliko časa (pa ne govorim o jahanju)? Se je tvoj otrok s konjem sploh kdaj samo pogovarjal ali je le hitel v sedlo in jahat? V zadnjem času ne poznam otrok in staršev, ki bi si resnično želeli spoznati konje, ker se jim preveč mudi jahat in samo jahat.

Učijo fokusa in želje po napredovanju

V bistvu BI te tega sčasoma naučili, če bi si ti zanje vzel dovolj časa. Dovolj časa, da bi spoznal, kaj konji so, kaj je jahanje in kako ravnati s konji. Spet govorim o letih  druženja s konji. Zadnje čase vidim samo otroke, ki vsakič, ko se je treba malce bolj potruditi, zavijajo z očmi ali pa takoj odnehajo. Redkokateri otrok trmasto vztraja, dokler ne dojame ali dokler se ne nauči. Večina jih zasitnari, se ozre po starših za pomoč, ker ga »hudobni inštruktor« pa res preveč tera in potem se vse konča. Inštruktor odneha, otrok odneha, konj odneha in vse gre po gobe. Toliko o fokusu in želji po napredovanju.

Pomagajo pri spoznavanju novih ljudi

Od »starih« časov se še vleče romantična predstava o dekletih, ki so se spoznale »pri konjih« in potem za vedno ostale prijateljice. V današnjem tempu življenja je to praktično nemogoče. Starši in otroci hitijo od dejavnosti do dejavnosti, čez teden je sploh vse postavljeno na glavo in prava sreča je, če se družina uspe zbrati na skupni večerji.

Mogoče tisti »stari« časi niso bili tako napačni, čeprav si jih danes skoraj ne moremo več predstavljati. Mogoče je smiselno imeti dejavnost ali dve manj pa se toliko bolj posvetiti eni ali dvema. No, v primeru konj in jahanja to ni samo priporočljivo, ampak nujno.

Konji so odlična rekreacija

Oja, sploh čiščenje hleva, kidanje konjskih fig, grabljenje in pometanje, premetavanje bal sena s kamiona v senik… garantirano. Ampak vsega tega, govorim predvsem o hlevskih opravilih in drugemu delu s konji, današnji otroci sploh ne počnejo. Prihitijo na jahanje, odjahajo, komaj da še pospravijo čelado za seboj pa že hitijo naprej, na balet ali domov pisat domačo nalogo. Svetla izjema so počitnice za otroke, kjer otroci ves teden opravljajajo hlevska dela. Pa še to jim je včasih odveč, ker jih itak zanima samo jahanje.

Lahko ti rešijo življenje

Tole je sicer super romantična trditev, ampak morda je na koncu lahko za koga resnična. Danes otroci (in starši) pohajkujejo po nakupovalnih centrih, buljijo  v telefone in lovijo Pokemone ali pa gradijo namišljena mesta, kar je, oprosti, čisto mimo. Čeprav sem sama velika zagovornica pametnih telefonov in računalnika, pa ni človeka na svetu, ki me bo prepričal, da sta lahko telefon in računalnik nadomestek za igranje zunaj. Ravno konji in ukvarjanje z njimi so lahko tisti, ki otroka (pa tudi starše) odvlečejo od računalniških ekranov ven, na svež zrak pa tudi na dež,  mraz, v prah in blato . To je tisto, kar otroka utrdi.

In ja, konji lahko pri tem pomagajo, vendar pa jim moramo pomagati tudi mi. S tem, da aktivno sodelujemo z njimi in k lepemu odnosu prispevamo svoj delež truda.