Asimetrija konja

 

Asimetrija konja je enaka kot pri ljudeh ali rastlinah, saj smo tako ljudje, druge živali in rastline po naravi bolj ali manj asimetrični. Leva in desna polovica telesa ter prednji in zadnji nogi med seboj niso niti približno enakih oblik, enakih gibalnih sposobnosti, mišične viskoznosti ali moči.

 

Zaradi asimetrij lahko konji neenakomerno razporejajo svojo veliko telesno maso, zato kompenzirajo tako, da preveč obremenjujejo samo določene dele telesa. Ker jim to povzroča bolečino, postanejo nezadovoljni.

asimetrija konja
Asimetrija v obliki in kotih kopit prednjih nog

Morda na začetku to sporočajo samo s stresanjem glave ali ušesi pomaknjenimi nekoliko nazaj. Če ne opazimo teh opozoril, kasneje konji morda ne želijo več zavijati v eno smer ali pa galopirati, ali celo zašepajo. Če ne upoštevamo njihovih sporočil, lahko razvijejo celo neželeno vedenje kot je vzpenjanje, ritanje ali se preprosto »vkopljejo« in ne želijo naprej.

 

Vzroki za naravno asimetrijo konja so številni, a hkrati je ta asimetrija vzrok številnim problemom, ki jih lahko imamo s konji. Možni vzroki asimetrije so:

 

  • genetska zasnova in lega žrebeta v maternici kobile oz. med žrebitvijo
    asimetrija konja
    Razlika med mišicami levega in desnega stegna konja zaradi poškodbe
  • vedenjski ali gibalni vzorci tekom odraščanja
  • postopanje s konjem tekom ujahovanja, treninga, tekmovanja, kovanja ali vzreje
  • asimetrija, ki izvira iz poškodb ali nesrečnega dogodka

 

Ta neravnovesja so večinoma naravna in bi bila manj pomembna, če bi se konj prosto pasel na prešernih stepah. Ker pa konja uporabljamo za delo, jahanje ali vprego, se te asimetrije oz. neravnovesja začnejo odražati v problemih kot so:

 

 

  • različna obraba kopit (podkvic) in celo sklepov,
  • neenakomeren ritem, spotikanje, šepanje,
  • bolečine v hrbtu ali drugih delih telesa,
  • zatrdelost na eno stran brzde (vajeti),
  • križem galop, …

 

 

asimetrija konja
Očitna razlika med levo in desno konjevo plečo
asimetrija konja
Konj, ki je dokaj simetričen, ravnih nog in enakomerno razvitih mišic prednjega dela.

 

 

 

 

 

 

 

Asimetrijo v konjevem telesu se moramo naučiti prepoznati! Opazujte  asimetrijo konja v:

 

  • kopitih (posvetujte se s svojim kovačem ali obrezovalcem kopit)
  • v konjevih ustih, vratu
  • v levi in desni polovici hrbta
  • med odrivno in nosilno sposobnostjo zadnje leve ali desne noge (vprašajte svojega trenerja)
  • moči prednjih nog (s katero nogo začne stopati ali jo ima pri paši pogosteje naprej)
  • na kateri strani leži, spi, kroži po izpustu ali boksu

 

Ali ste vedeli, da so tudi konji lahko desničarji ali levičarji, kot ljudje?

 

 

S treningom lahko asimetrijo ali poslabšamo ali izboljšamo. Pravilen trening naredi konja čim bolj simetričnega, da je močan ter sposoben enakomernega gibanja, varno nositi svojega jahača in ostati zdrav do visoke starosti.

 

 

asimetrija konja
Konjevo asimetrijo, še posebno če se močno izraža, najprej popravljamo s pravilnim lonžiranjem in delom na tleh.

 

Naravno asimetrijo konja je nemogoče popolnoma odpraviti, vendar pa je izenačevanje in uravnoteženje konja naložba, ki se splača.

 

Bolj simetričen, uravnotežen konj je tudi bolj čustveno stabilen, zadovoljen, zdrav in vodljiv konj.

 

 

porazdelitev teže

Biomehanika konja in porazdelitev njegove telesne teže

 

Naravna porazdelitev teže pri konju 

 

Ko govorimo o porazdelitvi konjeve teže, opazujemo, kako se konjeva telesna teža (v nadaljevanju TT)  porazdeli na njegove štiri noge in kaj se dogaja s težiščem njegovega telesa. Porazdelitev je lahko enakomerna ali ne. Težišče se, še posebno v gibanju konja, neprestano premika.

 

Zanimivost: Biomehanika je veda, ki se ukvarja z opazovanjem in proučevanjem konja (kot drugih živih bitij) v gibanju. 

 

 

Večji del svojega življenja konj nosi približno 60 % svoje teže na prednjih nogah in okrog 40 % teže na zadnjih. To je zanj naravno, saj mu omogoča manjšo porabo energije pri premikanju naprej (npr. med pašo, selitvijo črede, počivanjem). Z več teže na prednjem koncu se  konj z zadnjimi nogami tudi lažje brani pred sovražnikom.

 

porazdelitev teže

Foto: V prostem gibanju med pašo konj nosi večji del svoje TT na prednjih nogah.

 

Konj je sposoben razporeditev teže po potrebi spremeniti, tako da prenese svojo težo na zadnji del, lahko pa tudi na eno ali drugo prednjo ali zadnjo nogo. Ta prerazporeditev se zgodi le za kratek trenutek, ko se konj igra, preskoči oviro, ko se žrebec bojuje ali postavlja pred kobilo, ko se prestraši in z mesta skoči v poln galop, itd..

 

Zakaj trenerji in jahači želimo, da bi konj prenesel več svoje teže na zadnji del?

 

Konjevi prednji nogi sta v primerjavi z zadnjima dvema manj robustni in imata precej manjšo sposobnost amortizacije. Jahačeva teža zaradi pozicije jahača takoj za vihrom, še dodatno obremeni prednji nogi.

 

Konj lahko zaradi neenakomerno porazdeljene teže in dodatne teže, ki jo mora nositi daljše časovno obdobje, bolj obremenjuje določeno nogo ali del telesa. Tam pride do poškodbe ali celo kroničnih obolenj kot so poškodbe tetiv, zakopitnica, problemi s sklepi, itd..

 

porazdelitev teže

Foto: Zadnji konjevi nogi sta močnejši in robustnejši od prednjih dveh.

 

 

Če želimo konja ohraniti zdravega in sposobnega, da nas z lahkoto ter veseljem nosi do visoke starosti, mu moramo pomagati, da zadnji nogi prevzemata več teže. To dosežemo s pravilnim in postopnim treningom.

 

porazdelitev teže

Foto: Barvane pike prikazujejo pomikanje konjevega težišča proti zadnjem delu. Rdeča pika kaže, kje se nahaja konjevo težišče med pašo, siva pa, ko je konj v levadi.

 

Prenos teže na zadnji del

 

Pomembno: Pomikanje konjevega težišča proti zadnjemu delu imenujemo v konjeniškem žargonu »zbiranje« oz. večja »zbranost« konja.

 

prenos teže

Foto: prenos teže na zadnji del z vajo »school halt« pod jahačem (foto: Greetje Hakvoorth, Horse&Human Academy, Nizozemska)

 

prenos teže

Foto: Prenos teže na zadnji del z vajo »piaffe« pod jahačem (foto: Greetje Hakvoorth, Horse&Human Academy, Nizozemska)

 

Konj je sprva prenosa teže oziroma večje zbranosti sposoben le za zelo kratek trenutek, saj to od njega zahteva veliko napora, razumevanja dejstev jahača in koncentracije. Če želimo, da konj težo prenese pravilno, mora sprostiti vrat ter hrbet (celotno zgornjo linijo – ang. topline), uporabiti trebušne mišice in enakomerno pokrčiti sklepe zadnjih nog, pri tem pa se še vedno gibati naprej. Težko delo, kajne?!

 

Konju ne moremo na silo pomakniti težišča proti zadnjemu delu, tako da vlečemo z vajetmi nazaj in ga hkrati potiskamo z nogami (listi) naprej. To pripelje le do kompenzacijskih vzorcev in poškodb. Konja lahko tega prenosa učimo le postopno in počasi (govorimo o letih!).

 

Ali ste vedeli, da je najvišja stopnja konjeve zbranosti levada? Takrat konj zadrži 100 % svoje teže le na zadnjih nogah. Naši lipicanci so pravi mojstri za to vajo šole nad zemljo in jo z lahkoto izvajajo. Konj v levadi ima pokrčeni zadnji nogi, močne in napete mišice svojega centra, zato lahko zniža zadnji del, zaradi tega je sposoben počasi in kontrolirano dvigniti svoj prednji del v zrak.

 

Zanimivost: Najvišja stopnja zbranosti konja v kasu je piaffe, to je kas skoraj na mestu. Najvišja stopnja zbranosti v galopu je pirueta v galopu. S temi vajami konja krepimo in ravnamo njegovo naravno asimetrijo. 

 

Nasvet: Če želiš postati dober jahač ali trener konj, podrobno spoznaj biomehaniko, anatomijo in etologijo konj.