starost konja

Starost konja in človeka – kako ju lahko primerjamo?

 

Starost konja in starost človeka – ju lahko primerjamo?
Od nekdaj si namreč želimo ljudje izvedeti, kaj pomeni konjeva starost v človeških letih. Vendar primerjave niso preproste. Na staranje konj vpliva veliko dejavnikov, od osnovne oskrbe, velikosti, genetike, do splošnega zdravja. Na osnovi tega je zelo težko narediti točno primerjavo starosti med konjem in človekom.

 

starost konja
Konj ima ob rojstvu (oziroma kmalu zatem) približno enake fizične zmožnosti kot dvoletni otrok. (Foto: Arhiv Konjeniškega parka Starošince)

Raziskava, ki jo je leta 2003 zaključila skupina veterinarjev in je bila objavljena v »Equine Resourses International«, kljub temu skuša narediti primerjavo posameznih življenjskih faz konja in človeka.

 

 

 

 

Starost konja          Življenjska faza            Človeška starost         Življenjska faza

1                                 žrebe                             6,5                              malček

2                                 dvoletnik                      13                               pubertetnik

3                                 triletnik                         18                               najstnik

4                                 štiriletnik                      20,5                            mlad odrasel

5                                 fizična zrelost              24,5                             odraslost

7                                                                       28

10                                                                     35,5

13                               srednja leta                   43,5                            srednja leta

17                                                                     53

20                               senior (starostnik)         60                          senior (starostnik)

24                                                                     70,5

27                                                                     78

30                               visoka starost               85,5

33                                                                     93

36                                                                     100,5

 

Ta raziskava nima izdelane primerjave za prvo leto konjeve starosti, saj po njihovi navedbi ta ni mogoča. Otrok namreč potrebuje vsaj eno leto, da shodi, medtem ko žrebe hodi že nekaj ur po rojstvu. Prav tako začne otrok uživati trdo hrano pri približno šestih mesecih, žrebe pa bo posnemalo svojo mamo in začelo grizljati bilke že nekaj dni po rojstvu.

 

Splošno je celoten razvoj pri konju veliko hitrejši kot pri človeku, zato je primerjava enoletnega konja s šestletnim otrokom zgolj približna. Šestletni otrok namreč ni sposoben sam poskrbeti zase (poiskati hrano, imeti socialne stike), tako kot je to sposoben enoletni konj.

 

Primerjava Douga Stewarta

Primerjavo, ki temelji na razvojnih mejnikih, tako fizičnih kot psihičnih in spolnih, je razvil dr. Doug Stewart. Ta vključuje tudi prvo leto konjeve starosti.

 

Lastnost                                             Starost konja                          Starost človeka

hoja                                                    prvi dan                                              1,5 leta

tek                                                      prvi dan                                              2 leti

normalni vid                                      4 meseci                                              5 let

ustrezna starost za začetno

lažje usposabljanje                              1 leto                                                  5 let

zgodnja čustvena neodvisnost           1 leto                                                  8 let

2/3 odrasle teže                                  1 leto                                                  13 let

90 % odrasle velikosti                        1 leto                                                  13,5 let

spolna nezrelost, a fizična

sposobnost razmnoževanja               2 leti                                                     13 let

 

80 % odrasle teže                               2 leti                                                   13 let

začetek adolescentnega

vedenja in čustvovanja                      2 leti                                                   13 let

spolna zrelost, a še vedno

fizično, psihično in čustveno

odraščanje                                          3 leta                                                  17 let

zrelost (fizična, psihična in

čustvena)                                            4 leta                                                  20 let

povprečna življenjska doba

(brez velikih poškodb in

bolezni)                                              24 let                                                  70 let

 

Starost konja – 0 let 

Ljudje smo za živalski svet zelo nenavadni, saj se rodimo z razvojnimi fazami, ki se pojavljajo pri živalih že v fazi zarodka. Konj ima ob rojstvu (oziroma kmalu zatem) približno enako starost in enake fizične zmožnosti kot dve leti star otrok.

 

Opazimo lahko tudi zgodnje oblike vedenja pri konjih (na primer iskanje hrane, beg pred nevarnostjo), ki je podoben vedenju dve leti starega otroka, čeprav moramo izpostaviti, da je to pri konju bolj instinktivno, saj je pri otroku prisoten večji miselni element.
Seveda so bistvene razlike med novorojenim žrebetom in dve leti starim otrokom, saj ima otrok na primer razvite jezikovne sposobnosti, konj pa ima sposobnost izražanja omejeno tudi v obdobju zrelosti, a to ni pomembno pri izračunavanju primerjave stopnje zrelosti.

 

ZANIMIVOST: Najstarejši konj v Sloveniji je islandec Katur, ki je letos (2018) vstopil v 39. leto življenja. Več o njem lahko prebereš tukaj.

 

Enoletni konj

V tem obdobju je najtežje narediti primerjavo starosti med konjem in človekom.

Na področju usposabljanja, ki mora biti kratko in preprosto, je enoletni konj približno enakovreden otroku, staremu 5 let. Dvigovanje kopit pri delu kovača je namreč ekvivalentno aktivnosti zavezovanja čevljev pri otroku. Čustveno osamosvajanje od svoje mame in vključevanje v širšo socialno skupino (čredo) pa ustreza razvoju 8-letnega otroka.

 

Če primerjamo telesno rast, ustreza starost enoletnega konja 13-letnemu otroku. Oba namreč v tej fazi dosežeta dve tretjini telesne mase in 90 % višine svoje bodoče odrasle faze. Vendar če primerjamo fizično zrelost v širšem smislu, saj enoletni konj, za razliko od 13-letnika, še ne more imeti potomcev, je boljša primerjava starosti enoletnega konja z 8-letnim otrokom. Torej lahko na osnovi različnih kriterijev primerjave posplošimo, da je starost enoletnega konja enakovredna starosti otroka med 5. in 13. letom.

 

Dvo-, tri- in štiriletni konj

Dvoletni konj ima fizično, psihično in spolno zrelost, ki se ujema s 13-letnim otrokom, triletni konj s 17-letnikom, štiriletni konj pa po teh kriterijih dosega zrelost 20-letnega odraslega človeka.

 

starost konja
Kakšno starost bo dočakal konj, je odvisno od mnogih dejavnikov. Na fotografiji zdaj 39-letni islandec Kátur. (Foto: Manca Mirnik)

Starost konja – 5 let in več

Življenjska doba konja je odvisna od številnih dejavnikov. Dobro oskrbovan poni lahko živi tudi 40 let, veliko delovnih konj pa na primer ne doseže starosti 20 let. Povprečna življenjska doba dobro oskrbovanega konja je okoli 24 let, kar lahko primerjamo s povprečno človeško življenjsko dobo v razvitih državah, ki šteje nekaj nad 70 let. Torej bo potem, ko je konj dosegel zrelost (pri 4-ih letih), v povprečju živel še približno 20 let.

 

Človek, na drugi strani, pa bo po dosegu svoje zrelost (pri 20-tih letih), živel v povprečju še 50 let in več. Iz tega sledi, da 20 konjskih let ustreza približno 50 človeškim, kar da razmerje 2,5 človeških let na eno konjsko, vendar šele po konjevem 4. letu starosti. Naslednja razpredelnica razvojnega procesa, ki upošteva maksimalno aerobno zmogljivost, maksimalno mišično maso, dejavnike staranja ter obdobje plodnosti, pa nam daje podatke razmerij v letih pred tem.

 

Konjeva starost          Človeška starost                     Primerjava spremembe starosti

0                                 2 leti

1 leto                          8 let                                        1. konjsko leto = 6 človeških let

2 leti                           13 let                                      2. konjsko leto = 5 človeških let

3 leta                           17 let                                      3. konjsko leto = 4 človeška leta

4 leta                           20 let                                      4. konjsko leto = 3 človeška leta

5 do 24 let                  21 do 70 let                            po 4.. letu je konjsko leto = 2,5 človeških let

 

Seveda štejejo zgoraj navedeni podatki, ki temeljijo na povprečjih (v praksi se kriteriji zrelosti in s tem starosti namreč razlikujejo od konja do konja), le kot okvirna opredelitev.

 

Pri sprejemanju te primerjave obstajajo določeni zadržki. V razvitih državah namreč obstaja občutna razlika med zgodnjo umrljivostjo otrok in konj. Slednja je znatno višja, saj precejšnje število konj umre zelo zgodaj in s tem znižuje povprečno življenjsko dobo konj. Za boljšo ponazoritev: otrok ima ob rojstvu pričakovano povprečno življenjsko dobo približno 73 let, pri 10 letih pa 74 let. Konj ima ob rojstvu pričakovano povprečno življenjsko dobo 24 let, a pri 6 letih je ta že 28 let. Ta razlika nastane kot posledica umrljivosti konj v prvih 6 letih.

 

Z drugimi besedami: s tem, ko se konj stara in prehaja relativno visoke faze zgodnje umrljivosti, se podaljšuje njegova pričakovana povprečna življenjska doba. Starejši kot je konj, večja verjetnost je, da bo presegel povprečno življenjsko dobo določene pasme.

 

starost konja
Dvigovanje kopit konja pri delu kovača lahko primerjamo aktivnosti zavezovanja čevljev pri otroku. (Foto: Tina Čič)

Druga pomembna razlika med konjem in človekom je razlika v povprečni in maksimalni življenjski dobi. Pri ljudeh je povprečna življenjska doba približno 74 let, maksimalna pa 122, kar pomeni, da je najstarejša oseba na svetu presegla povprečno življenjsko dobo za 65 %. Povprečna življenjska doba konj je 24 let, maksimalna znana pa 62, kar pomeni kar 158 % več od povprečne. Tudi če upoštevamo povprečno življenjsko dobo pasem, ki so znane po tem, da dolgo živijo, ki znaša 34 let, jo še vedno maksimalna življenjska doba presega za 77 %.

 

Seveda pa obstaja dejstvo, ki ga nobeden od spodaj navedenih virov ne navaja in ki nedvomno pomembno vpliva na povprečno življenjsko dobo konj. Gre za visoko prezgodnjo umrljivost športnih konj.

 

Prof. dr. Frank Olof Ödberg je v okviru svojega predavanja Psihologija konja (v organizaciji Fundacije Nazaj na konja v juniju 2013) predstavil študijo, ki so jo v 80-tih letih prejšnjega stoletja opravili v Münchnu (Nemčija). Vključevala je 3000 konj v klavnici, populacijo pa je sestavljalo 31 hladnokrvnih konj, 2532 toplokrvnih (galoperjev), 173 ponijev, 141 haflingerjev, 80 kasačev in 13 polnokrvnih konj. Kar 45 % teh konj je bilo starih med 4 in 10 let, torej je bila povprečna starost populacije le 8,5 let. In če upoštevamo še mnogo novejši podatek, da bi naj bila ta pri športnik konjih na Nizozemskem po nekaterih podatkih le sedem let, potem je jasno, da človeški faktor pregrobo posega v konjevo dobrobit.

 

Besedilo: Tatjana Gaberšek

 

Povzeto po: Horses.about.com (vir 1, vir 2)

 

 

srečen konj

Srečen konj – kako imeti srečnejšega konja?

 

Srečen konj sprejema svoje odločitve. Večina lastnikov konj si želi z njimi vzpostaviti pristen vzajemen odnos, v katerem bosta srečna oba partnerja. To lahko storimo tudi tako, da konju dovolimo, da nekatere odločitve sprejme sam.

 

Ste kdaj pomislili, kako velik del konjevega življenja nadzorujemo ljudje in kakšen vpliv ima to nanj?

 

Ljudje določamo, kako bodo naši konji preživeli sleherno minuto njihovega dne. Odločamo, kam bo konj šel, kdaj bo jedel in pil, s kom se bo družil, kdaj se bo gibal in kako dolgo bo to trajalo … Mogoče menite, da se lahko konj v nekaterih situacijah odloča sam, velikokrat kdo od lastnikov reče, da konj nečesa ne bi počel, če tega ne bi želel.

 

A veliko konj počne, kar mi zahtevamo od njih samo zato, ker vedo, da če tega ne bodo storili, bo druga možnost zanje še slabša. Sčasoma se konji začno predajati vašim odločitvam, ne zato, ker bi to želeli, ampak zato, ker vedo, da morajo.

 

Pustite mu odločati

Pomanjkanje možnosti odločitve ima lahko na vašega konja velik vpliv, saj lahko vpliva tako na njegov fizični videz, vedenje in zdravje. Konji, ki nikoli nimajo možnosti, da bi se odločali zase ali se tega bojijo, lahko postanejo apatični ali razvijejo stereotipna vedenja, ko se skušajo prilagajati svojim omejitvam. Lahko postanejo tudi težavni pri rokovanju z njimi in pri jahanju.

 

Če pa svojemu konju dovolite, da nekatere odločitve sprejme sam, mu dovolite, da je on sam, dovolite mu, da ima svojo osebnost. Zato je vredno poskusiti, saj bo tako vaš konj pogumnejši, poglobil pa se bo tudi vajin odnos, saj bo konj vedel, da mu toliko zaupate, da mu boste prisluhnili. Nekatere stvari lahko spremenite v vajini vsakodnevni rutini, ki bodo konju pomagale, da bo lahko bolj samozavesten in da bo lahko ohranil svoj jaz.

Zakaj ne bi poskusili?

 

#1 Različna hrana

Znanstveniki, ki se ukvarjajo z vedenjem, uporabljajo preferenčne teste, ki jim pomagajo ugotoviti, kaj  konji želijo v različnih situacijah. Tudi sami lahko preizkusite, česa si želi vaš konj. Lahko mu na primer ponudite tri vedra z različno hrano; v eni je lahko narezano seno, v drugi sveža trava, v tretji alfalfa in zelišča. Tako se bo lahko sam odločil, kaj bo pojedel in kdaj.

 

#2 Ločite posamezno hrano

Če konju dajete senene brikete skupaj s pesnimi rezanci, zdaj obe hrani ločite v različni posodi in morda boste ugotovili, da ene vrste hrane pravzaprav ne mara, pa jo je zaradi tega, ker je združena s hrano, ki jo ima rad. Zato razmislite, da bi mu morda dali nekaj drugega, da bi ugodili njegovemu okusu.

 

#3 Različne posode in višine

Naslednji eksperiment, ki ga lahko naredite glede hrane, je, da mu hrano ponudite v vedru, nizki posodi, mreži; in na različnih višinah. Tako mu bo v hlevu zanimivo in ponovno se bo lahko sam odločal, kako mu je najbolj prijetno jesti.

 

#4 Več vodnih virov

Poleti na pašniku lahko vodilni konji tistim, ki so nižje na hierarhični lestvici, onemogočajo dostop do vode, kar je lahko stresno in zdravju škodljivo. Zato je vedno dobro, da konjem zagotovimo več virov vode, da bo lahko vsak konj prišel do svojega.

 

#5 Srečen konj naj sam odloči, kam na sprehod

Konja odpeljite na sprehod na daljšem povodcu kot običajno in mu dovolite, da sam izbira smer gibanja. Ali mu po jahanju popolnoma popustite vajeti in mu omogočite, da se sam odloči, kam in v katerem tempu bo hodil, to pa seveda velja tudi za ustavljanje.

 

srečen konj#6 Družabna bitja

Seveda je najboljše, da se vaš konj druži z drugimi tudi na pašniku, a če to iz katerega koli razloga ni mogoče, ga peljite v družbo drugih konj vsaj na povodcu in mu dovolite, da jih ovoha in je vsaj tako v stiku z njimi. Če tudi to ni mogoče, mu omogočite vsaj vidni stik z drugimi konji.

 

#7 Je srečen v hlevu?

Če vaš konj večino časa preživi v hlevu, je dobro, da mu naredite vsaj manjši izpust pred hlevom, da se bo lahko sam odločal, ali bo zunaj ali notri. Dajte mu seno in vodo tako notri kot zunaj, nato pa mu prepustite odločitev, kje se želi zadrževati.

 

#8 Zavetje

Če je konj na paši, mu morate omogočiti zavetje, kamor se lahko umakne pred dežjem, vetrom, snegom, mrčesom in podobnim. To je lahko lesena lopa, drevesa ali grmovje. Imeti mora tudi dovolj prostora, da se umakne od drugih konj, če želi biti sam; ali da si lahko izbira družbo svojih prijateljev.

 

#9 Naredite mu življenje zabavno

Če konju ponudite nekaj zabave tako v hlevu kot zunaj njega, boste poskrbeli tudi za njegovo duševno stimulacijo. Lahko mu skrijete kak korenček ali jabolko med seno in tako poskrbite, da se bo med njunim iskanjem zaposlil in zabaval. Lahko naredite zelenjavno-sadni »kebab« in mu ga obesite nekam v hlev, da se bo moral malo potruditi, da bo prišel do njega. Lahko mu potopite jabolko v vedro vode in zelo zabavno bo, ko bo se bo z nosom potapljal, da bi ga dosegel. Ko bo to obvladal, lahko poskusite z več jabolki in povečate količino vode.

 

Prevod: Manca Mirnik / Revija o konjih
Foto: Canstock
Vir: YourHorse, april 2017

 

 

slovo od konja

Kdaj je čas za slovo od konja?

 

S konjem preživljate leta, včasih celo desetletja in skupaj vstopate v njegova zrela leta. Pojavljati se začnejo prve zdravstvene težave, zakrčenost mišic in otrdelost sklepov, artritis in podobno. Kako vedeti, kdaj konja zelo boli in kdaj bi sam izbral odhod s tega sveta?

 

Najprej se moramo zavedati, da na konja ne smemo gledati skozi prizmo človeških čustev. V konjskem svetu je smrt del narave, zaključek krogotoka življenja, v katerem ni nobene tragike.

 

Ljudje pa zaradi intenzivnih čustev do živali včasih umetno podaljšujemo njihova življenja, da bi olajšali svojo pot, ne njihovo. S tem včasih nehote po nepotrebnem podaljšujemo njihova življenja. Kako torej vedeti, kdaj je dovolj in je čas za dokončno slovo?

 

 

Konj vam bo sam pokazal, kdaj želi oditi.

 

slovo od konjaOdločitev zanj je ena čustveno najtežjih v našem življenju, vendar je naša odgovornost, da kot lastniki trezno presodimo, kdaj bi bil najboljši čas za slovo s konjevega vidika, ne našega.

 

Težko je vedeti, kdaj je naši živali res udobno in je srečna, a če tega ne bomo vedeli mi, bodo drugi še težje.

 

 

Zato si zastavite nekaj objektivnih vprašanj, ki vam bodo pomagala ugotoviti, ali ima vaš konj več dobrih kot slabih dni. Vprašajte se torej:

 

  • Ali je moj konj še vedno zadovoljen in živahen med sprehodom po naravi in se želi pasti?
  • Gre rad v vodo ali mu to predstavlja težavo?
  • Ali večkrat dobi koliko, ki je posledica zagozditve hrane v črevesju, ker se premalo giblje in premalo pije?
  • Ali lahko ohranja zadovoljivo telesno težo?
  • Še vedno z lahkoto leže in vstane?
  • Ali velikokrat leži, ker ga kaj boli?
  • Ga še vedno zanimajo okolje in njegovi prijatelji?
  • Pride k vam in se vas razveseli, ko vstopite v njegov boks?
  • Če uživa kakšna zdravila za kronične bolezni, kakšne stranske učinke imajo in kakšne težave mu povzročajo?
  • Si lahko privoščite, da ga boste imeli doživljenjsko na zdravilih?
  • Boste čakali tako dolgo, da ne bo več mogel vstati ali boste raje načrtovali malo vnaprej in izbrali primeren dan za slovo z evtanazijo?

 

Iskreno si odgovorite na zgornja vprašanja in če še ne veste končnega odgovora, si jih čez kak mesec ali dva ponovno zastavite. Slej kot prej boste vedeli, kdaj je pravi čas za slovo, čeprav to nikoli ni lahka odločitev.

 

 »Lani sem se morala posloviti od arabca Paše, ki je dočakal častitljivih 28 let. Zadnji dve leti ga nisem jahala, a se je dobro držal, saj sem mu občasno privoščila bioresonanco in masažo. Nato je lani začel na hitro izgubljati težo, saj so mu začeli slabeti notranji organi. Pokazal mi je, da je čas. Odpeljala sem ga na travnik, se poslovila od njega. Položil mi je glavo na ramo in zahvalila sem se mu za čudovite skupne trenutke, ki jih je namenil meni in številnim otrokom, do katerih je imel nežen odnos. Nato je s pomočjo veterinarja zaspal.
Alenka Škrabec, Revija o konjih  (december 2017)«

 

 

Prevod: Manca Mirnik

Foto: Canstock
Vir: Revija Your Horse, zima 2016