Starost konja in starost človeka – ju lahko primerjamo?
Od nekdaj si namreč želimo ljudje izvedeti, kaj pomeni konjeva starost v človeških letih. Vendar primerjave niso preproste. Na staranje konj vpliva veliko dejavnikov, od osnovne oskrbe, velikosti, genetike, do splošnega zdravja. Na osnovi tega je zelo težko narediti točno primerjavo starosti med konjem in človekom.
Raziskava, ki jo je leta 2003 zaključila skupina veterinarjev in je bila objavljena v »Equine Resourses International«, kljub temu skuša narediti primerjavo posameznih življenjskih faz konja in človeka.
Starost konja Življenjska faza Človeška starost Življenjska faza
1 žrebe 6,5 malček
2 dvoletnik 13 pubertetnik
3 triletnik 18 najstnik
4 štiriletnik 20,5 mlad odrasel
5 fizična zrelost 24,5 odraslost
7 28
10 35,5
13 srednja leta 43,5 srednja leta
17 53
20 senior (starostnik) 60 senior (starostnik)
24 70,5
27 78
30 visoka starost 85,5
33 93
36 100,5
Ta raziskava nima izdelane primerjave za prvo leto konjeve starosti, saj po njihovi navedbi ta ni mogoča. Otrok namreč potrebuje vsaj eno leto, da shodi, medtem ko žrebe hodi že nekaj ur po rojstvu. Prav tako začne otrok uživati trdo hrano pri približno šestih mesecih, žrebe pa bo posnemalo svojo mamo in začelo grizljati bilke že nekaj dni po rojstvu.
Splošno je celoten razvoj pri konju veliko hitrejši kot pri človeku, zato je primerjava enoletnega konja s šestletnim otrokom zgolj približna. Šestletni otrok namreč ni sposoben sam poskrbeti zase (poiskati hrano, imeti socialne stike), tako kot je to sposoben enoletni konj.
Primerjava Douga Stewarta
Primerjavo, ki temelji na razvojnih mejnikih, tako fizičnih kot psihičnih in spolnih, je razvil dr. Doug Stewart. Ta vključuje tudi prvo leto konjeve starosti.
Lastnost Starost konja Starost človeka
hoja prvi dan 1,5 leta
tek prvi dan 2 leti
normalni vid 4 meseci 5 let
ustrezna starost za začetno
lažje usposabljanje 1 leto 5 let
zgodnja čustvena neodvisnost 1 leto 8 let
2/3 odrasle teže 1 leto 13 let
90 % odrasle velikosti 1 leto 13,5 let
spolna nezrelost, a fizična
sposobnost razmnoževanja 2 leti 13 let
80 % odrasle teže 2 leti 13 let
začetek adolescentnega
vedenja in čustvovanja 2 leti 13 let
spolna zrelost, a še vedno
fizično, psihično in čustveno
odraščanje 3 leta 17 let
zrelost (fizična, psihična in
čustvena) 4 leta 20 let
povprečna življenjska doba
(brez velikih poškodb in
bolezni) 24 let 70 let
Starost konja – 0 let
Ljudje smo za živalski svet zelo nenavadni, saj se rodimo z razvojnimi fazami, ki se pojavljajo pri živalih že v fazi zarodka. Konj ima ob rojstvu (oziroma kmalu zatem) približno enako starost in enake fizične zmožnosti kot dve leti star otrok.
Opazimo lahko tudi zgodnje oblike vedenja pri konjih (na primer iskanje hrane, beg pred nevarnostjo), ki je podoben vedenju dve leti starega otroka, čeprav moramo izpostaviti, da je to pri konju bolj instinktivno, saj je pri otroku prisoten večji miselni element.
Seveda so bistvene razlike med novorojenim žrebetom in dve leti starim otrokom, saj ima otrok na primer razvite jezikovne sposobnosti, konj pa ima sposobnost izražanja omejeno tudi v obdobju zrelosti, a to ni pomembno pri izračunavanju primerjave stopnje zrelosti.
ZANIMIVOST: Najstarejši konj v Sloveniji je islandec Katur, ki je letos (2018) vstopil v 39. leto življenja. Več o njem lahko prebereš tukaj.
Enoletni konj
V tem obdobju je najtežje narediti primerjavo starosti med konjem in človekom.
Na področju usposabljanja, ki mora biti kratko in preprosto, je enoletni konj približno enakovreden otroku, staremu 5 let. Dvigovanje kopit pri delu kovača je namreč ekvivalentno aktivnosti zavezovanja čevljev pri otroku. Čustveno osamosvajanje od svoje mame in vključevanje v širšo socialno skupino (čredo) pa ustreza razvoju 8-letnega otroka.
Če primerjamo telesno rast, ustreza starost enoletnega konja 13-letnemu otroku. Oba namreč v tej fazi dosežeta dve tretjini telesne mase in 90 % višine svoje bodoče odrasle faze. Vendar če primerjamo fizično zrelost v širšem smislu, saj enoletni konj, za razliko od 13-letnika, še ne more imeti potomcev, je boljša primerjava starosti enoletnega konja z 8-letnim otrokom. Torej lahko na osnovi različnih kriterijev primerjave posplošimo, da je starost enoletnega konja enakovredna starosti otroka med 5. in 13. letom.
Dvo-, tri- in štiriletni konj
Dvoletni konj ima fizično, psihično in spolno zrelost, ki se ujema s 13-letnim otrokom, triletni konj s 17-letnikom, štiriletni konj pa po teh kriterijih dosega zrelost 20-letnega odraslega človeka.
Starost konja – 5 let in več
Življenjska doba konja je odvisna od številnih dejavnikov. Dobro oskrbovan poni lahko živi tudi 40 let, veliko delovnih konj pa na primer ne doseže starosti 20 let. Povprečna življenjska doba dobro oskrbovanega konja je okoli 24 let, kar lahko primerjamo s povprečno človeško življenjsko dobo v razvitih državah, ki šteje nekaj nad 70 let. Torej bo potem, ko je konj dosegel zrelost (pri 4-ih letih), v povprečju živel še približno 20 let.
Človek, na drugi strani, pa bo po dosegu svoje zrelost (pri 20-tih letih), živel v povprečju še 50 let in več. Iz tega sledi, da 20 konjskih let ustreza približno 50 človeškim, kar da razmerje 2,5 človeških let na eno konjsko, vendar šele po konjevem 4. letu starosti. Naslednja razpredelnica razvojnega procesa, ki upošteva maksimalno aerobno zmogljivost, maksimalno mišično maso, dejavnike staranja ter obdobje plodnosti, pa nam daje podatke razmerij v letih pred tem.
Konjeva starost Človeška starost Primerjava spremembe starosti
0 2 leti
1 leto 8 let 1. konjsko leto = 6 človeških let
2 leti 13 let 2. konjsko leto = 5 človeških let
3 leta 17 let 3. konjsko leto = 4 človeška leta
4 leta 20 let 4. konjsko leto = 3 človeška leta
5 do 24 let 21 do 70 let po 4.. letu je konjsko leto = 2,5 človeških let
Seveda štejejo zgoraj navedeni podatki, ki temeljijo na povprečjih (v praksi se kriteriji zrelosti in s tem starosti namreč razlikujejo od konja do konja), le kot okvirna opredelitev.
Pri sprejemanju te primerjave obstajajo določeni zadržki. V razvitih državah namreč obstaja občutna razlika med zgodnjo umrljivostjo otrok in konj. Slednja je znatno višja, saj precejšnje število konj umre zelo zgodaj in s tem znižuje povprečno življenjsko dobo konj. Za boljšo ponazoritev: otrok ima ob rojstvu pričakovano povprečno življenjsko dobo približno 73 let, pri 10 letih pa 74 let. Konj ima ob rojstvu pričakovano povprečno življenjsko dobo 24 let, a pri 6 letih je ta že 28 let. Ta razlika nastane kot posledica umrljivosti konj v prvih 6 letih.
Z drugimi besedami: s tem, ko se konj stara in prehaja relativno visoke faze zgodnje umrljivosti, se podaljšuje njegova pričakovana povprečna življenjska doba. Starejši kot je konj, večja verjetnost je, da bo presegel povprečno življenjsko dobo določene pasme.
Druga pomembna razlika med konjem in človekom je razlika v povprečni in maksimalni življenjski dobi. Pri ljudeh je povprečna življenjska doba približno 74 let, maksimalna pa 122, kar pomeni, da je najstarejša oseba na svetu presegla povprečno življenjsko dobo za 65 %. Povprečna življenjska doba konj je 24 let, maksimalna znana pa 62, kar pomeni kar 158 % več od povprečne. Tudi če upoštevamo povprečno življenjsko dobo pasem, ki so znane po tem, da dolgo živijo, ki znaša 34 let, jo še vedno maksimalna življenjska doba presega za 77 %.
Seveda pa obstaja dejstvo, ki ga nobeden od spodaj navedenih virov ne navaja in ki nedvomno pomembno vpliva na povprečno življenjsko dobo konj. Gre za visoko prezgodnjo umrljivost športnih konj.
Prof. dr. Frank Olof Ödberg je v okviru svojega predavanja Psihologija konja (v organizaciji Fundacije Nazaj na konja v juniju 2013) predstavil študijo, ki so jo v 80-tih letih prejšnjega stoletja opravili v Münchnu (Nemčija). Vključevala je 3000 konj v klavnici, populacijo pa je sestavljalo 31 hladnokrvnih konj, 2532 toplokrvnih (galoperjev), 173 ponijev, 141 haflingerjev, 80 kasačev in 13 polnokrvnih konj. Kar 45 % teh konj je bilo starih med 4 in 10 let, torej je bila povprečna starost populacije le 8,5 let. In če upoštevamo še mnogo novejši podatek, da bi naj bila ta pri športnik konjih na Nizozemskem po nekaterih podatkih le sedem let, potem je jasno, da človeški faktor pregrobo posega v konjevo dobrobit.
Besedilo: Tatjana Gaberšek
Povzeto po: Horses.about.com (vir 1, vir 2)
#6 Družabna bitja
Odločitev zanj je ena čustveno najtežjih v našem življenju, vendar je naša odgovornost, da kot lastniki trezno presodimo, kdaj bi bil najboljši čas za slovo s konjevega vidika, ne našega.