Delo s konji v tujini

Delo s konji v tujini? Nujno in obvezno. Vsaj tako pravi Andreja Šink, ki je pred nekaj leti dve poletji preživela v Angliji, kjer je delala kot »delovni študent«.

Predvsem je želela spoznati tujino, delo s konji v Angliji, saj je tam področje konjeništva bolj razvito kot v Sloveniji. Skupaj je bila v treh različnih centrih in je v Angliji med konji preživela nekje tri do štiri mesece.

Kako točno poteka delo v tujini s konji, kako se dogovoriš za tovrstno delo in katera je najboljša spletna stran za ponudbo teh del? Beri dalje.

Andreja, kaj točno si delala med svojim delom s konji v Angliji?

Delala sem vse, kar se tiče konj. To pomeni čiščenje, sedlanje, vodenje v in iz izpustov, čiščenje boksov, pomoč na tekmah, lonžiranje, ipd. Poleg dela smo vsak dan jahali, včasih glede na želje tudi večkrat.

Je potrebno veliko delati?

Ja, precej naporno je. Enkrat tedensko dobiš prost dan, drugače pa delaš od zjutraj pa tja do petih popoldne. Veliko je odvisno od pogojev in dogovora, ki ga skleneš, še preden sploh prideš v Anglijo.

Prvič sem bila v družinskem centru za dresuro, tako da smo vsi skupaj delali in skupaj končali, potem pa sem imela čas tudi zase. Ta družina me je na primer peljala tudi na izlet v London in še na kakšno znamenitost.

Kasneje sem bila v bolj profesionalno naravnanem konjeniškem centru, kjer vzdušje ni bilo tako družinsko in je bilo bolj naporno. Skupno nas je bilo 8 »delovnih študentov« in vsak dan smo po točno določenem urniku skrbeli za opravila okrog konj. Ob koncih tedna pa se je vseeno našel čas tudi za zabavo ali karaoke v najbližjem pub-u.

Seveda pridejo tudi dnevi, ko ni ure in se z delom preneha šele, ko je vse končano.

Posebni dokumenti za delo s konji v tujini niso potrebni. Dovolj so osebni dokumenti in zavarovanje za tujino.

Ker gre za aranžma, v katerem delaš v zameno za učenje, plače ni. Kako pa je s hrano in stanovanjem?

Povsod, kjer sem delala kot »delovni študent«, sem imela hrano in stanovanje že všteto oziroma urejeno. Plačila za delo seveda ni, ker pridobivaš znanje in izkušnje, so pa pogosto všteti treningi jahanja. Veliko jahalnih centrov omogoča tudi, da s seboj pripelješ lastnega konja in treniraš z njim.

Vse dodatne dejavnosti (izleti) sem si morala plačati sama.

Katere dokumente potrebuješ za delo s konji v tujini?

Sama nisem imela nobenih posebnih dokumentov, razen seveda obveznih osebnih dokumentov za potovanje v tujino.

Dobrodošlo pa je, če imaš že od prej kakšne izkušnje s konji in si poskusiš urediti priporočilo ali potrdilo, da si podobno delo že opravljal. Priporočilo lahko dobiš od delodajalca v Sloveniji, lahko tudi od svojega trenerja.

Sama sem recimo mojim bodočim delodajalcem poslala nekaj videov svojega jahanja.

Priporočam, da prošnji za delo s konji v tujini dodate nekaj svojih najboljših referenc in seveda svojo predstavitev. Oboje sicer ni posebej odločilen dejavnik pri tem, da te bodo sprejeli, zagotovo pa vsaj malo pomaga.

Veliko je odvisno tudi od tega, kakšno delo greš opravljat v tujino. Se pravi, ali je glavni namen izboljšanje tvojega jahanja, ali bi svoje znanje že lahko izkoristil za šolanje in prejahovanje konj ali pa te jahanje sploh ne zanima in želiš nabirati izkušnje v drugih dejavnostih (hlevar, kovač, veterinar…).

Poleg osebnih dokumentov sem si sama uredila tudi zavarovanje za tujino.

Kje najdeš ponudbe oziroma službe?

Prvo leto, ko še nisem dobro poznala tega področja, sem šla na internet, preiskala, kaj vse obstaja in našla spletno stran, ki mi je bila všeč. Z njimi smo se dogovorili po elektronski pošti.

Tudi sicer se je najlažje in najbolj praktično zmeniti po elektronski pošti.

Naslednje leto sem se prijavila na spletno stran Yard and Groom (TUKAJ), poslala prošnjo in bila sprejeta.

Tretjo službo pa sem našla v eni izmed angleških revij, medtem ko sem bivala v Angliji. Izvedela sem namreč za trenerko, ki uči biomehaniko jahanja. Na podlagi oglasa sem jo poklicala in se zmenila, da pridem za dober teden k njej. Omenjena trenerka se mi je zdela super, saj mi je jahanje predstavila na drugačen način, česar pri nas takrat še nisem zasledila.

Pri vseh teh službah in iskanjih je potrebno biti precej proaktiven. Iščeš, kličeš, si dobesedno na preži za priložnostmi. In ko se taka priložnost pojavi, jih takoj kontaktiraš in se poskusiš zmeniti.

Prošnji za delo s konji v tujini je pametno dodati priporočilo iz Slovenije, video svojega jahanja, fotke pa tudi ne bodo škodovale. Bistveno je, da se čimbolj realno in dobro predstaviš.

Na kaj je treba biti posebej pozoren? Nenazadnje, greš v državo, kjer nikogar ne poznaš.

Zagotovo je pametno preveriti, ali v določenem centru res delajo tisto delo s konji, ki si ga želiš.

Priporočam tudi, da poiščete nekoga, ki je v posameznem centru že delal, ga kontaktiraš in preveriš, kakšna je bila njihova izkušnja z delodajalcem.

V veliko pomoč je zagotovo internet, saj lahko na posameznih straneh pregledaš ocene in mnenja posameznega delodajalca oziroma posameznih jahalnih centrov.

Vsekakor pa priporočam, da se pred odločitvijo in odhodom res dobro pozanimate, kam greste in pri kom boste delali.

Najboljše tri stvari, ki si jih odnesla od dela s konji v tujini?

Za začetek, pri nas nikoli nisem šla na tekmo. V Angliji pa sem imela možnost iz prve roke spoznati, kako potekajo tekme, kakšno je dogajanje v ozadju, kaj vse je potrebno, da se jahač pripravi na tekmo. Hkrati pa sem dobil priložnost za udeležbo na tekmi, z njihovimi konji.

Drugič, možnost jahanja pri zares dobrih trenerjih, tudi za tiste, ki si tega finančno ali brez dobrega lastnega konja ne morejo privoščiti. Treningi sicer največkrat niso individualni, sem se pa na ta način naučila, da za dober trening ni potreben stalen nadzor trenerja. Dovolj je že konstruktiven komentar iz drugačne perspektive, ki se ga nato potrudiš razumeti in na svoj način upoštevati med jahanjem.