albert voorn

Albert Voorn: Ko se vmeša denar, vsi čudežno pozabimo dobrobit konj

Kmalu po novem letu je nizozemski trener Albert Voorn (srebrna medalja na OI v Sydneyju v preskakovanju ovir) v intervjuju za Horse TV izrazil precejšnje razočaranje nad stanjem v konjeniškem svetu. Video si je na Facebooku ogledalo več kot 400.000 ljudi, požel pa je tudi ogromno komentarjev in odobravanja (ogledate si ga lahko tudi sami, nekoliko nižje).

 

 

Gospoda Voorna sem zaradi posnetka kontaktirala tudi sama. Izkazalo se je, da je Albert Voorn neverjetno odziven in dostopen. Dva klika na Facebooku, en email in že mi je poslal svojo mobilno številko. V pogovoru, ki sva ga opravila posebej za ekonji.si, je nakazal rešitev za situacijo in kot boste lahko prebrali sami, je silno zanimiva.

 

Albert Voorn: »Na zadnjih treningih (v Samorinu na Slovaškem) sem opazil, da so mlada dekleta zelo jezna. Jezo prenašajo na konje in ob tem se sprašujem, ali jim je sploh všeč, kar počnejo? So konji res njihovi partnerji in prijatelji?

 

Sicer razumem njihovo ambicioznost, saj sem bil v njihovih letih tudi sam enak. Vendar se mi zdi sramotno, da jahači za napake pri jahanju ali svoje neznanje krivijo konja. To moramo ustaviti.

 

Problem je, da je vse v svetu konj povezano z denarjem. Prej ko tekmovalcem omogočimo udeležbo na tekmovanjih, prej poberemo štartnine.

 

Ne bi smeli pozabiti, da konje uporabljamo in zlorabljamo za lasten užitek in veselje, toda ljudjealbert voorn na to nenehno pozabljajo. Pri preskakovanju ovir v poštev pridejo čisto osnovni principi jahanja – levo, desno, hitro in počasi – jahači pa še tega ne znajo. Še več, niti pravilnega kroga ne znajo odjahati. In taki jahači hočejo preskakovati ovire? Po mojem mnenju bi morali to prepovedati.

 

Po drugi strani pa si moramo tudi trenerji vendarle služiti vsakdanji kruh in »ustreči« strankam. Jahači, še posebej tisti, ki imajo nekaj več pod palcem, nimajo več niti trohice spoštovanja do trenerjev in jim diktirajo, kaj je potrebno storiti.

 

To se dogaja v ZDA, v Evropi in drugod po svetu. Jahači, ki komaj znajo sedeti na konju, že preskakujejo ovire.

 

Edini, ki trpijo zaradi tega, so konji. Vsi nenehno govorijo o dobrobiti konj, toda ko se enkrat vmeša denar, vsi nenadoma pozabijo na to. To me spravlja ob pamet.

 

Ekonji.si: Gospod Voorn, kot pravite v intervjuju za Horse TV, ne verjamete, da se bo stanje spremenilo. Pa vseeno, je kakšna rešitev za situacijo? Ali pa vsaj točka, na kateri lahko začnemo?

Albert Voorn: Ja, je. Začnemo lahko s tem, da postanem predsednik FEI. Če mi to ne bo uspelo, se stvari ne bodo spremenile. Ta svet namreč vodi denar. Težava je v tem, da se jahači preprosto nočejo učiti. Mislite, da se bo zaradi mojega intervjuja za Horse TV karkoli spremenilo? Dvomim.

 

Veste, ljudje so prepričani, da vse traja predolgo in si želijo, da bi se učenje odvijalo hitreje. Tako imamo na tekmah obsedene starše in obsedene otroke. V resnici pa je konjeništvo šport, v katerem bi morala otrok in njegov partner, torej konj, napredovati postopoma. Toda starši in trenerji otroke silijo na nivoje, ki so za njih enostavno (še) previsoko.

 

Ne želim zveneti negativno, toda konjeništvo je postalo eden od športov, v katerem lahko nimaš pojma, o čem govoriš, pa vseeno lahko zmagaš. Postalo je šport, kjer so lahko navadni amaterji kar profesionalci. No, vsaj dokler konj sprejema mučenje, v katerega ga silijo in daje rezultate, ki jih jahač želi.

 

Na svojo nesrečo so konji pač živali, ki sprejemajo ogromno stvari, čeprav jih ne bi smeli.

 

Ekonji.si: V svojem intervjuju govorite večinoma o profesionalnem konjeništvu. Je po vašem mnenju enako tudi pri rekreativnem jahanju?

 

Albert Voorn: Tako je. Povsod je enako. Ste kdaj videli, kako na konju sedijo v endurancu? To je preprosto ogabno. Na kateremkoli nivoju je jasno, da ljudje tega preprosto ne želijo početi dobro ali celo z odliko. Prav vseeno je, ali govoriva o profesionalnih, amaterskih ali le rekreativnih jahačih. Ljudje se preprosto nočejo več učiti in izboljševati svojega jahanja.
Seveda obstajajo svetle izjeme, vendar sta zgolj ena ali dve izjemi premalo.

 

Ekonji.si: V intervjuju ste dejali, da prihajate do točke, ko vaše veselje do konjeništva počasi izginja. Ste pripravljeni obupati?

 

Albert Voorn: Nikakor. Vsak teden sem v drugi državi, kjer treniram po 18 ljudi na teden. Če vam povem, da sem na poti po 45 tednov na leto, potem veste, da treniram ogromno število ljudi. To ogromno število jahačev treniram po en teden. Ko se čez leto dni vrnem, vidim zgolj minimalen napredek, veliko premajhen za leto dni treninga.

Ekonji.si: Ste morda prezahtevni?


Albert Voorn: Sploh nisem zahteven. Jahače učim, kako jahati v levo in desno, kako jahati hitro in počasi. To je pravzaprav vse, česar jih učim. Veste, osnove niso utrjene. Velikokrat moram na novo učiti jahače, ki jih trenirajo inštruktorji konjeniških zvez. Vse, kar pa zahtevam od svojih jahačev je, da pravilno sedijo na konju. Toda, dokler bo denar narekoval smer konjeništva, toliko časa ne bo sprememb.

 

Kljub temu se bom vedno odzval, ko me bodo poklicali, naj pomagam jahačem izboljšati jahanje. Vedno z zadovoljstvom prenašam svoje znanje na jahače in s tem pomagam konjem. Pomembno se mi zdi, da z izobraževanjem jahača poskrbim za dobrobit konja.

 

Oglej si intervju Alberta Voorna za Horse TV 

Albert Vorn

Rozhovor s Albert Vorn počas tréningového sústredenia v Šamoríne

Objavil/a Horse TV dne 4. januar 2018

 

 

Viri fotografij: Dehoefslag in Grandprix replay 

 

 

 

bachove cvetne esence za konje

Bachove cvetne esence za konje

 

Simona Šanc iz Kimaki se z Bachovimi cvetnimi esencami za konje ukvarja že nekaj let. O uporabi Bachovih cvetnih esenc pri ljudeh in živalih se je izobraževala na »The Bach Centre« (Velika Britanija) in na »Natural Animal Centre«, oboje je v Veliki Britaniji.

 

Bachove cvetne esence so izvlečki iz rastlin, ki pa ne vsebujejo učinkovine. Vsebujejo zgolj informacijo oziroma frekvenco rastline, iz katere so pridobljene.

 

Konji se na Bachove cvetne esence in terapijo z njimi odzivajo praktično najbolje od vseh živali. Predvsem jim lahko Bachove esence pomagajo v stiski, paniki, v šokantnih situacijah pa tudi ob vsakodnevnih treningih, vedenjskih ali pa čustvenih težavah.

 

Pri tem je potrebno opozoriti, da je vsak konj svet zase, zato ga je potrebno obravnavati celostno in povsem individualno.

 

Simona Šanc je za ekonji.si pojasnila, kaj Bachove kapljice sploh so, kako učinkujejo na konje in kdaj jih je najbolj smiselno uporabljati.

 

Kaj torej so Bachove cvetne esence?

 

bachove cvetne esence za konjeDr. Edvard Bach je bil zdravnik in homeopat, ki je pri zdravljenju ljudi tudi homeopatijo. Ugotavljal je, da so nekateri hospitalizirani bolniki negativno naravnani in depresivni, spet drugi pa so pozitivni in optimistični.

Opazil je, da so pozitivno naravnani bolniki hitreje okrevali kot pa negativno naravnani. Ker negativno naravnanim bolnikom ni mogel pomagati s homeopatijo, se je posvetil iskanju načina, s katerim bi jim pomagal preokreniti njihovo čustveno stanje v pozitivno.

 

Preizkuševati je začel rastline in drevesa ter po vrsti preizkušanj odkril 38 esenc, s katerimi je lahko pomagal bolnikom.

 

Bachove cvetne esence so torej izvlečki iz 38 cvetov in dreves, ki ne vsebujejo učinkovine. Vsebujejo zgolj informacijo oziroma frekvenco posamezne rastline, ki se prenese na človeka ali žival (psa ali konja). Ker v Bachovih kapljicah ni učinkovine, tudi ne morejo imeti kontraindikacije. Hkrati je potrebno omeniti, da z napačno Bachovo esence ne boste povzročili škode, rezultata ne bo.

 

Bachove cvetne esence niso doping.

 

Bachova cvetna esenca torej ni zdravilo, deluje pa kot pomoč pri uravnavanju čustvenega ravnovesja na naraven način. Vsako živo bitje na svetu, vsak cvet in rastlina ima svojo značilnost. Bach je pri svojem raziskovanju na primer ugotovil, da esenca sončeca pomaga ljudem, ki zmrznejo od strahu.

Macesen vzamemo, ko nas je na primer strah javnega nastopa. Macesen je zelo mogočno drevo, zato z esenco macesna dobimo njegovo moč in si pomagamo pridobiti notranjo samozavest.

 

So Bachove cvetne esence primerne za konje in kdaj?


Bachove cvetne esence so absolutno primerne za konje. Pravzaprav se konji od vseh živali na njih najbolje odzivajo. Vendar pa moram opozoriti, da ni vseh 38 esenc primernih za uporabo na konjih. Sama za živali uporabljam okoli 20 Bachovih esenc, mogoče kakšno več ali manj.

 

bachove cvetne esence za konjeIzredno pazim, da ne pri živalih in ne pri ljudeh ne posplošujem. Za vsako Bachovo esenco sicer natančno vemo, čemu služi in kako se uporablja. Vendar pa nikakor ne smemo uporabe prevajati z ljudi neposredno na živali. Živali imajo vseeno malce drugačen način izražanja čustev kot ljudje, zato vseh esenc ne moremo uporabljati enako kot pri ljudeh.

 

Bistvena razlika je namreč v vzrokih, ki se skrivajo za posamezno reakcijo. Če smo ljudje jezni in je na drugi strani jezen tudi naš konj, je med njima lahko velika razlika. Ponavadi je čustvo, ki je povzročilo reakcijo pri človeku, povsem različno od čustva, ki je povzročilo (na videz) enako reakcijo pri konju. Zato ne smemo narediti osnovne napake in obema dati enake esence. Reakcijo konja je zato vedno potrebno pogledati s širšega vidika in globokega čustva, ki se skriva za tem.

 

Ljudje lahko napačno ocenijo, katero Bachovo kapljico konj potrebuje, kar pa izhaja iz nepoznavanja psihologije konja in delovanja Bachovih cvetnih esenc.

 

Ravno zaradi tega pri konjih ne uporabljam vseh 38 esenc, ampak precej manj. Nerada posplošujem uporabo esenc, ker je vsaka žival drugačna.

 

Kljub temu je nekaj esenc, ki so na splošno razširjene predvsem pri konjih.

 

Malo rumeno stekleničko Rescue lahko na primer uporabljamo za vse konje. Rescue je skupekbachove cvetne esence za konje  petih Bachovih esenc, ki delujejo proti paniki, šoku ali stresu. Rescue je res odlična mešanica, ki lahko konja odlično umiri.

 

Najbolj konjska Bachova esenca je na primer aspen oziroma trepetlika. Po mojih izkušnjah je na to esenco odreagiral še vsak konj, ki jo je dobil. Gre namreč za esenco, ki obravnava nam nezaznane strahove, teh pa je pri konjih veliko.

 

Po drugi strani pa je mimulus ali krinkar namenjen konjem, za katere natančno vemo, česa se bojijo, na primer tiste strašne samokolnice ob izpustu.

 

Če konju torej dodajamo esenco mimulusa, bi moral strah polagoma izzveneti. Seveda pa ni nujno. Pomembno je tudi vedeti, kakšen je konj karakterno in ga obravnavati celostno. Morda konj strahu ne bo uspel premagati samo z mimulusom, ampak mu bo potrebno pomagati s podporo dodatnih esenc.

 

Seveda pa je potrebno konju nuditi še drugo podporo. Sama lahko z Bachovimi esencami pridem do določene meje in strah praktično povsem odpravim, če mi seveda lastnik s svojim ravnanjem s konjem ne nasprotuje. Poleg dodajanja esenc je potrebno pri konju delovati v isto smer tudi z vzgojo in pristopom.

 

Če boste sami preizkušali, katere Bachove kapljice najbolj ustrezajo vašemu konju, mu ne boste mogli povzročiti škode, obstaja pa možnost, da ne bo učinka. Če z izbrano esenco ne boste zadeli pravega čustva, ne bo delovala. Kljub temu priporočam, da se pred dajanjem esenc posvetujete s Simono. Najdete jo tukaj.

 

Torej, je RESCUE lahko prva pomoč in zakaj?

 

Ja, Rescue je vsekakor lahko oblika prve pomoči. Predvsem v primeru konja, ki je doživel šok oziroma travmo. Naj povem primer iz resničnega življenja. Ko so v Društvo za zaščito konj sprejeli 13 zanemarjenih konj z Dolenjske (več o tem tukaj), so ti konji dobili Rescue, le v malenkost drugačni sestavi, z drugimi esencami.

Mešanico sem namreč prilagodila, tako da so se konji začeli lažje navajati na novo okolje, da so lahko hitreje zaupali novim oskrbnikom in da se je začela fizična in psihična shiranost hitreje izboljševati.

 

Rescue je smiselno uporabiti tudi v akutnih primerih, na primer, če ima konj težave z nalaganjem na prikolico. Nekateri konji se z Rescue hitro umirijo in se potem normalno naložijo.

 

Simona Šanc: “Želim si, da bi se več ljudi odločilo za Bacha pri konjih. Predvsem zato, ker konji najbolje in tudi najhitreje reagirajo na Bachove kapljice. Poleg tega pa z Bachom pri konjih dosegamo res lepe rezultate.”

 

Spet druge konje pa je morda smotrneje začeti obravnavati že prej oziroma jim dodajati esence že nekaj dni ali teden prej, da se umirijo na splošno.

 

Moram pa posebej opozoriti, da je zelo pomembno, zakaj konj v resnici noče na prikolico. Ko to vemo, je lažje izbrati Bachove kapljice, s katerimi mu lahko pomagamo.

 

Torej, RESCUE je uporaben ob nenadnih akutnih situacijah. Če pa želiš konju pomagati na dolgi rok, je absolutno nujno ugotoviti, kaj in zakaj se mu to dogaja ter ga potem obravnavati celostno.

Kako konju dajemo esence in kolikokrat?

 

Esence lahko konju dajemo na več načinov. Sama z vsakim lastnikom posebej preverim, kako mu je esence najlažje dodajati. Izredno pomembno je, da konju zagotovimo dogovorjeno dnevno dozo.

 

Minimalna oziroma optimalna doza je 4x na dan po 4 kapljice.

 

Če konj potrebuje pomoč na krajši rok, če imamo na voljo zgolj teden dni časa, lahko odmerek  bachove cvetne esence za konjepovečamo, vendar mora posamezen odmerek vedno vsebovati po 4 kapljice. Če mu dodajamo esence dvakrat na dan po 8 kapljic, ni enako, po drugi strani pa predoziranja pri Bachovih esencah ni.

 

 

 Bachove cvetne sence (razen Rescue) je potrebno pred uporabo razredčiti.

 

Vse skupaj lahko tudi celo pospešimo in esence dodajamo tudi po več kot 4-krat  na dan. Ponavadi vem, za katerega konja gre in ga že poznam, tako da lahko lažje določim odmerek.

 

Večji problem nastane, ko je potrebno konja na hitro umiriti, saj je lahko tako razburjen, da mu skoraj ne moremo blizu. Prilagajati se moramo konju, zato se v takih primerih vedno slišim z lastnikom in skupaj rešujemo vsak primer posebej.

 

Bachove esence lahko konj dobi preko vode. V vedro vode lahko konju nakapaš 4 kapljice in že če naredi en požirek, se šteje, da je vzel en odmerek. Ko vodo z Bachovimi esencami pije skozi ves dan po malem, zagotovo dobi vse potrebne odmerke.

 

Bachove esence lahko konju nakapamo tudi na seno ali na priboljšek in s tem izpolnimo dnevni odmerek, za katerega smo se dogovorili.

 

Društvo za zaščito konj: “Naše društvene živali, ki so prišle k nam s hudimi travmatičnimi izkušnjami, so si po jemanju Bachovih cvetnih esenc odlično opomogle. Zato jih priporočamo vsem, ki imate težave sami ali s svojimi živalmi. Garantirano pomaga. (vir: FB DZK)

 

 

Je potrebno biti pri Bachovih esencah na kaj posebej pozoren?

Preden začnete uporabljati na svojem konju kakršnokoli alternativno zdravljenje, se je potrebno najprej pogovoriti z veterinarjem. Obvezno preverite, ali je s konjem fizično vse v redu in ali ga res nič ne boli. Šele potem začnite uporabljati Bachove esence.

 

Dejstvo je, da z esencami konju ne morete povzročiti nikakršne škode in to počasi ve že večina veterinarjev.

 

Ni pa nujno, da konj Bachove kapljice jemlje neprestano. Priporočljivo je, da Bachove cvetne esence uporabljate na daljše časovno obdobje, minimalno tri mesece. Po tem času se namreč zares opazijo spremembe.

Seveda jih lahko opazimo že tudi prej, vendar so po treh mesecih res izrazite. Po tem času lahko tudi vidim, ali mora konj esence jemati še naprej in koliko časa mu jih je še treba dodajati. Včasih je to en mesec, včasih moramo podaljšati še za tri mesece.

 

Za lastnike, ki mu dobrobit konja ni pomembna, Bachove cvetne esence ne pridejo v poštev.

 

Nekateri konji, še posebej tisti, ki so bili globoko travmatizirani, lahko Bachove esence jemljejo zelo dolgo, kar nekaj mesecev. Enako velja za vse živali in ljudi.

 

Kje dobimo Bachove cvetne esence?

Bachove esence dobite pri Simoni Šanc ali v lekarnah. V lekarni sicer ne morejo svetovati, kako jih uporabljati pri konjih, saj o tem niso poučeni. Bistveno je vedeti, da so esence, ki jih dobite v lekarni, popolnoma enake za ljudi kot tudi za konje.

 

Uporabo, doziranje in izbiro esence pa morate preveriti pri strokovnjaku za Bacha, ki se spozna tudi na živali.

 

Če potrebujete Bachove cvetne esence ali razmišljate, da bi jih začeli uporabljati na svojem konju, se prej posvetujte s Simono. Najdete jo tukaj.

 

Center za konje s posebnimi potrebami išče novo lokacijo

 

Ranč Weter, center za konje s posebnimi potrebami, bo konec leta 2018 potreboval novo lokacijo. Potrebujejo neaktivno kmetijo za izgradnjo novega zavetišča za konje s posebnimi potrebami.

 

Za začetek bi kmetijo/posestvo najeli, kasneje pa je tudi možnost odkupa.

 

Zaradi specifike konj, dela in kadra potrebujejo lokacijo:

  • 3 ali več ha ravninskega dela v kosu
  • možnost izgradnje senčnih peščenih izpustov na cca 5000 m2 (gozd) in maneže 1200 m2
  • kapaciteta hleva ali možnost postavitve enostavnih objektov za do 20 konj
  • zelo mirna lokacija na koncu vasi ali na samem (kmetijsko, manj urbano okolje)
  • enostaven dostop (cca 30 min iz Ljubljane) zaradi stalnega veterinarskega nadzora VF Ljubljana
  • brez neposredne bližine vode ali močvirja (večina konj ima močno preobčutljivost na pike žuželk)
  • lokacija, kjer megla ni prepogosta (konji z astmo)

 

V prvi fazi iščemo novo lokacijo na področju občin Vodice, Kamnik, Cerklje na Gorenjskem, Šenčur, Kranj, Naklo, Radovljica.

 

Vse informacije zbiramo na 041 677 792 ali na maja@dzk.si

 

Če nimaš primernega prostora ti, potem deli med svoje prijatelje, morda ima kdo od njih kaj ustreznega.

 

 

konji in petarde

Konji in petarde ne gredo skupaj!

Predvsem za vse nas, ki imamo konje, pse, mačke ali druge živali, je pred nami nekaj najbolj stresnih dni v letu. Zakaj? Jasno, zaradi novoletne pokajade, ki se je že začela.

 

Uradno je uporaba pirotehničnih sredstev, katerih glavni učinek je pok, dovoljena od 26. decembra  do 2. januarja. Pri tem bi posebej poudarila, da je Prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok (npr. petarde), v Republiki Sloveniji strogo prepovedana (Vir: MNZ)

 

Ste se ob tem zadnjem stavku tudi vi zgolj retorično nasmehnili? Jaz se vsekakor sem.

konji in petardeLetos se je pri nas začelo že zgodaj. Že sredi decembra so očitno nekoga pošteno zasrbeli prsti in je ob enih ponoči (pre)blizu našega hleva spustil najmanj 15-minutni ognjemetni rafal.

 

Vsa zmedena sem planila iz spanja in ko sem končno ugotovila, da gre za ognjemet, sem najprej pomislila: »Konji! Najbrž norijo od strahu!«

 

Stekla sem ven, z enim očesom oplazila ognjemet in tekla naprej, v izpuste in h konjem. Nikoli ne bom pozabila njihove panike in brezumnega strahu, ki jih je gnal, da so brezglavo tekali po izpustu. Le sreči smo se imeli zahvaliti, da se ni kateri od njih v tej silni paniki zaletel v ograjo in se poškodoval.

 

Stopila sem k njim, jih pomirila in z njimi ostala do konca ognjemeta. S skupnimi močmi, predvsem pa z veliko nežnosti in prigovarjanja smo nekako preživeli to sranje. Raje ne govorim o tem, da bi tipa najraje obesila za j..ca (saj veste, kaj mislim, a ne?).

 

Konji in petarde so pogosto tragična kombinacija

 

konji in petarde
Ponika Nežka, ki je zaradi ognjemeta izgubila življenje

Veliko manj sreče je imela Tanja. Pred petimi leti se je zaradi ognjemeta tragično končalo življenje njene ponike Nežke. Kot mi je povedala sama, je bila Nežka ena od treh ponic, ki so bile odvzete s strani inšpekcije, aprila 2012 in rešene skupaj s še dvema osloma. Vsi trije poniji so bili zanemarjeni, s psihičnimi in fizičnimi posledicami zaradi dolgoletnega slabega ravnanja. Nežko sem posvojila preko Društva za zaščito konj (link), vendar pa je bila z mano žel le dobrih 6 mesecev.

 

Z Nežko sem od prvega dne delala s pomočjo pozitivne motivacije in naravnega konjarstva. Moji konji so čez dan vedno zunaj na pašniku oz. v peščenem izpustu. Tako sta bila konja zunaj tudi tistega usdodnega 28. decembra 2012. Ni se še začelo dobro mračiti, ko sem šla po oba konja, da bi jih zaradi varnosti odpeljala v bokse, še prede pade tema.

 

V tistem je eden od sosedov spustil ognjemet, ki ga je usmeril v bližino naše hiše. Konja sta se zaradi tega splašila in se pognala v beg. Mojega pomirjujočega glasu v paniki sploh nista slišala. Nežka se je v strahu pognala proti ograji in prepozno ugotovila, da se ji ne bo uspelo pravočasno ustaviti.

 

Z vso silo se je zaletela v ograjo. Slišala sem glasen pok kosti v njeni nogi. Kot se je izkazalo kasneje, si je zadnjo desno nogo v biclju dobesedno prelomila.

 

Veterinar je sicer dejal, da je nima smisla voziti na kliniko na rentgen. Kljub temu smo jo odpeljali, slikanje pa je pokazalo, da je imela Nežka čisti prelom kosti v biclju (kost se nikjer več ni držala skupaj), ki je bil poleg tega še poševen. V poštev bi prišla zgolj amputacija noge. Na dodatno mnenje strokovnjaka iz Avstrije, če bi to bilo izvedljivo pa morali čakati do novega leta.

 

Na koncu nam žal ni preostalo drugega, kot da jo za vselej rešimo bolečin. Pokanja in ognjemetov že prej nisem marala, od takrat jih pa ne prenesem. Tanja

 

Ko sem bila otrok, mi je bilo pokanje petard v neizmeren užitek, priznam. In me je sram za konji in petardenazaj. Sram, da je stvar, ki je bila meni v užitek, nekomu drugemu povzročila toliko strahu. Zdaj, ko sem odrasla in odkar sem na lastne oči videla prestrašeno belino v konjskih očeh zaradi pokanja, ne prenesem več ne petard ne ognjemetov.

 

Vsakemu, ki vrže petardo, bi pokazala učinke le-te na konje. In neizmerno bi mu težila, naj namesto za petarde raje donira za zapuščene in zanemarjene konje v Društvu za zaščito konj. Denar vsaj ne bi šel v zrak, ampak za boljši in bolj oprijemljiv namen.

 

Naredimo vendar že enkrat konec tem prizadetim petardam!

 

Konji in petarde: kaj lahko naredite, da konju olajšate novoletno pokajado:

 

  1. Govorite s sosedi in jim pojasnite, kaj pokanje petard in ognjemetov povzroča konjem. Prosite jih, naj se poskusijo odpovedati pokanju. Če pa se nikakor ne morejo, naj pokajado vsaj usmerijo stran od hleva in pašnikov.
  2. Pospravite konje v hlev in zaprite vrata. Dobro preverite, da ni v boksih kakšne nevarnosti za konje (žeblji, ki gledajo iz desk in podobno). Konjem lahko prižgete tudi radio, s čimer boste vsaj nekoliko prekrili poke petard in ognjemetov.
  3. Razmislite o pomirjevalih. Pogovorite se s svojim veterinarjem, ki vam bo znal svetovati najboljšo možnost. Ne delajte na pamet in ne uporabljajte pomirjeval za ljudi. Mogoče so za vašega konja primerne tudi bolj nežne Bachove esence. Bachove esence namreč pri konjih pomgajo pri strahu, aksioznosti ter tudi pri travmatičnih izkušnjah. Več o Bachovih esencah ti pove Simona iz Kimakija, najdeš jo TUKAJ
  4. Če je res hudo, žrtvujte novoletno noč in jo preživite v hlevu. Bodite s konji in jih mirite.
  5. V skrajni sili konje za eno (najhujšo) noč preselite v drug hlev ali v kraj, ki je bolj odmaknjen in kjer je manj možnosti, da bo silovito pokalo.

 

Kaj se je pa pri tebi izkazalo za najboljšo rešitev pred novoletnim pokanjem? Zapiši mi v komentar.

 

Konjsko presenečenje za nevesto Jess

Ko nevesta doživi največje presenečenje svoje poroke, se ji usujejo solze.

 

Sanje vseh ljubiteljev konj so, da bi bili naši veliki kosmatinci z nami tudi na vse pomembne dni v našem življenju. Recimo, na poroki.  Na žalost to ni vedno izvedljivo, tako da se moramo včasih zadovoljiti zgolj s posebnimi fotkami.

 

Še lepše pa je, če se ti konj pridruži kot presenečenje dneva.

 

»Video sem gledala najmanj trikrat in vsakič sem jokala«

 

Ravno to se je pred kratkim zgodilo nevesti Jess iz Velike Britanije. Poročni dan, ki je bil že tako najbolj razburljiv dan v njenem življenju, je njen (takrat še bodoči) mož Michael še dodatno polepšal z najbolj domiselnim presenečenjem na svetu.

 

Ne da bi Jess vedela, je po končanem obredu na poroko pripeljal njenega konja. Ko ga zagleda, je njen izraz na obrazu preprosto neprecenljiv.

 

VIDEO: Reakcija neveste, ko na poroki zagleda svojega konja

Jess & Mike – When your horse makes a surprise entrance at you…

Loved this moment from Jess and Michael's big day, where the bride was given the best surprise ever – her horse coming to her wedding. A great idea and made the day that extra bit special!

Objavil/a Chris Spice Films dne 30. avgust 2017

 

Bi tudi ti imel/a konja na svoji poroki? Napiši mi v komentar 🙂

 

Preberi še:

Preberi še:

Nekaj nasvetov za konja in jahača pred zimo >>>
Preveri seznam veterinarjev za konje >>>

pobegli konji so na varnem

Pobegli konji so na varnem

 

Včeraj, torej v soboto, 11. novembra, je Republiški center za obveščanje sporočil malce nenavadno novico:

 

»Na magistralni cesti Turjak – Smrjene je zaradi medveda pobegnilo 60 konjev, ki prestrašeni tečejo po cesti in okoliških gozdovih. Občani naj ne lovijo konj, ker so podivjani in prestrašeni. Cesta je zaprta, obvoz je urejen.«

 

 

Portal ekonji.si je na svoji FB strani nemudoma objavil obvestilo o incidentu, seveda pa sem se danes pozanimala, kaj se je zgodilo. Predvsem sem hotela vedeti, ali so vsi konji na varnem.

 

Nataša Pučko iz policije mi je pojasnila, kaj se je dogajalo včeraj zvečer.

 

Policijska uprava Ljubljana je bila včeraj, 11. 11. 2017, okrog 19.45, obveščena o prometni nesreči z materialno škodo v naselju Veliki Ločnik, do katere naj bi prišlo zaradi konj na vozišču.

 

Z zbiranjem obvestil in ogledom kraja nesreče so policisti ugotovili, da je voznik osebnega vozila Mercedes Benz vozil po glavni cesti iz smeri Ljubljane, za njim pa voznik osebnega vozila Seat Leon.

 

Med Smrjenami in Turjakom je voznik Mercedesa nenadoma zavrl zaradi gruče konj, ki so pritekli na cesto. Voznik Seata je pri tem trčil v njegov zadnji del vozila. V nesreči ni bil nihče poškodovan, nastala je le materialna škoda.

 

Ker pa je bil vzrok nesreče dokaj nenavaden, je policija na kraju preverila tudi, kaj konji počnejo na cesti. Ugotovili so, da je okoli 60 konj pobegnilo z ograjenega pašnika. Po izjavi lastnika so pobegnili, ker so se prestrašili kakšne živali, verjetno medveda.

 

Konji so preplašeni tekali po cesti, zaradi česar je bilo izdano opozorilo, cesto pa so zaprli za ves promet. Okoli 23. ure zvečer je lastniku skupaj s sosedi in policisti uspelo spraviti vse konje nazaj v ogrado.

 

Kolikor vedo na policiji, ni bil poškodovan noben konj, tako da so vsi na varnem.

 

Je pa med begom eden od konj brcnil v avto, ki se je pred zaporo ceste pripeljal mimo in ga tudi poškodoval.

 

Lastnik konj je dobil kazen zaradi kršitve Zakona o cestah.

 

No, konec dober, vse dobro. Da se le ne bi ponovilo …

 

Preberi še:

Nagradna igra za pravljično fotkanje TUKAJ >>>
Jahanje brez čelade ne bi smeli biti stvar debate >>>

nagradna igra pravljicno fotkanje

NAGRADNA IGRA: Pravljično fotkanje s Saro Kuhar

 

NAGRADNA IGRA: Pravljično konjsko fotografiranje

 

 

Ljubitelji in ljubiteljice konj, pravljice in zime!

nagradna igra

V decembru fotografinja Sara Kuhar pripravlja posebno, zimsko-pravljično fotografiranje, v t.i. gothic stilu. Če bo sneg, bo vse skupaj izpadlo še posebej pravljično, skorajda vilinsko.

 

Kaj točno dobiš?

  • Obleko v pravljičnem stilu
  • Fotografiranje (cca 15 minut)
  • Obdelane visokoresolucijske fotke za lastno uporabo (največ 5)

 

Obvezen pogoj je lasten konj, lahko pa si konja izposodiš od koga drugega.

 

Nagradna igra je zaključena, izžrebana je bila Anja Rančan.

 

Svoj termin fotkanja si lahko rezerviraš na Facebook strani Sara K. FotografijaTUKAJ 

 

S sodelovanjem v nagradni igri se strinjaš s pravili nagradne igre.