jahanje po filmsko

Jahanje po filmsko in jahanje v resnici

Filmski ustvarjalci imajo včasih precej bujno domišljijo, ogromno stvari pa pač prikrojijo po svoje, da so v filmu videti precej bolj seksi kot so v resnici.

Če bi jahanje in konji zgledali tako kot to počnejo v filmih, bi bili vsi, ki imamo na kakršenkoli način opravka s konji, neizmerno srečni. Še posebej, če bi bili vsi konji in hlevi »po filmsko« čisti 🙂

Pa poglejva, kje se filmi in resničnost najbolj križata.

#1 V filmih: skočiš na prvega konja, ki ga vidiš

Saj veš, kako to zgleda v kavbojkah. Okoreli kavboj nenadoma prileti iz banke ali oštarije, se v levjem skoku napoka na prvega konja v bližini in v treh skokih oddirja iz neprijaznega mesta. Jasno, konj je vedno in v vsakem trenutku ogret na »delovno temperaturo« in pripravljen na divji galop daleč v prerijo, kjer čudežno postane kavbojev najboljši (no, v bistvu edini) prijatelj.

jahanje po filmsko

V resničnem življenju: konja pač ni ravno pred vsako banko ali oštarijo

Pa ne samo to. Me prav zanima, kako bi odregairali, če bi si nekdo na tak način v naglici sposodil tvoj avto J Sicer pa bi si neogret konj, ki uro ali dve skoraj nepremično stoji pred oštarijo ali celo dopoldne drema pred banko, verjetno v takem primeru pošteno nategnil kakšno kito ali pa bi imel naslednji dan tak musklfiber, da bi komaj hodil.

 

»2 V filmih: konji so »za vsak slučaj« za jahanje pripravljeni od jutra do večera

Ker nihče v resnici nikoli ne ve, kdaj se bo komu zaluštalo jahati, konje že zgodaj zjutraj preventivno osedlajo. Konji potem ves dan naokoli postopajo s sedlom na hrbtu in potrpežljivo čakajo, da jih nekdo pride jahat. Običajno se potem pojavi čedna mlada deklina ali hudo postaven možak, ki se s trivialnostmi, kot sta krtačenje, lonžiranje in ogrevanje pač ne ukvarjata.

V resničnem življenju: to sodi pod mučenje živali

Ha, ko bi le bilo tako enostavno. Žal pa sedlanje in jahanje terjata nekaj predpriprave, poleg tega pa niso narejeni za prenašanje sedla ves dan. Verjemite, da bi zvečer dobesedno padli dol od utrujenosti. Čez teden ali dva takega ravnanja bi končali z ultra sitnim konjem, ki verjetno sedla niti videti ne bi smel več.

#3 V filmih: konji rezgečejo v pozdrav in tudi opozarjajo na nevarnostjahanje po filmsko

Ko vidijo človeka, saj je vseeno ali ga poznajo ali ne, konji vedno zarezgečejo v pozdrav. Vedno. Brez zadržkov zarezgetajo in glasno prhajo tudi, če slučajno opazijo pumo, ki se ravno plazi okoli vogala ali če na električni napeljavi preskoči iskrica in hlevu grozi usoden požar. Pravzaprav rezgečejo toliko časa, da se od nekod pojavi človek in hlev reši v zadnjem trenutku.

 

V resničnem življenju: od toliko rezgetanja bi se vsem snelo

Konji se sicer res sporazumevajo z rezgetanjem in različnimi zvoki, vendar še zdaleč ne rezgetajo tako pogosto, kot bi si lahko razložili iz filmov. Če zarezgeta en konj, se to da še nekako preživeti. Kaj pa, če bi vam zjutraj v pozdrav vsakič zarezgetalo 10 ali 20 konj? Naenkrat? Verjemite, da bi ob takem šundru še gluh pobral šila in kopita. Da ne govorim o tem, da bi se sosedom takega hleva v nekaj dneh strgalo….

#4 V filmih: od divjaka do prvaka v pol ure

Divji in čisto neukročeni žrebec, ki na začetku filma razbije svoj boks, mimogrede premlati ene par konj v bližini in neprevidneža, ki si upa v njegovo bližino, skoraj spravi v bolnišnico, se v 20 minutah čudežno spremeni. Z malček šepetanja, ščepcem potrpežljivosti in v približno pol urice, vsak neukročen konj postane najbolj pohlevna, socializirana in ubogljiva žival na svetu. Pa ne le to. Če mu date na voljo še 10 minut več, se iz divjaka spremeni v dresurnega prvaka ali vzornega šolskega konja.

V resničnem življenju: verjetno bi končali na urgenci

Še ena res huda umetniška svoboda filmarjev. Neukročeni in divji žrebec se samo s ščepcem potrpežljivosti in šepetanjem nežnosti v uho niti pod razno ne bo spremenil v pohlevno žival. Če bi se taki živali naivno približali in ji poskušali šepetati v uho, bi jih po vsej verjetnosti tako fasali, da bi končali v rešilcu. Taka ekstremna sprememba ponavadi terja kastracijo in leto ali dve poštenega, intenzivnega in vsakodnevnega treninga.

jahanje po filmsko#5 V filmih: konji ne spuščajo »fig« in oziroma se le-te pospravijo same od sebe

Več kot očitno filmski konji nikoli ne spuščajo fig, filmski hlevi so do pičice urejeni in vsi jahalni škornji so vedno zglancani, pa četudi filmski junak ravno razjaha po uri intenzivnega treninga v prašni maneži.

V resničnem življenju: kje so ti nevidni hlevarji??

Resno me zanima (najbrž pa tudi koga drugega), zakaj takih konj in hlevov ni v resničnem življenju? Ali pa če mi lahko kdo zrihta mail tega nevidnega hlevarja, ki vse dreke vestno počisti, še preden le-ti padejo iz konjske riti na tla. Nujno bi ga potrebovala 🙂

 

#6 Ne pozabi, da konj in hlevov skozi film ne moremo vohati …:)

Ko si že ravno tukaj, predlagam, da prebereš še:

 

Pridruži se

Admin

Urednik at Portal Ekonji.si
Slovenski konjeniški portal
Pridruži se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

two × four =

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.