Divji žrebec rešil utapljajočo žrebičko

Divji žrebci so sicer živali, v katere ni prav pametno drezati, še posebej ne v času parjenja ali bojev z drugimi žrebci.

Čeprav ponavadi živijo v čredi, niso vodilni, saj ima ponavadi vlogo vodje črede ena izmed kobil. Žrebci so tako ponavadi neke vrste stražarji in prva obrambna črta proti nevarnosti ali drugim žrebcem.

In ravno ta obrambna naloga je divjega žrebca Champa pripeljala do skoraj človeškega reševanja enega izmed »otročkov« v njihovi čredi.

Usodnega dne so se divji žrebec Champ in njegova čreda mirno pasli na obrežju reke. Čez čas je na drugi breg reke prispela druga čreda konj, ki so iskali sočno pašo in vodo.

Champ in njegova čreda so radovedno opazovali konje na drugi strani. Ni trajalo dolgo, ko se je Champova čreda odločila, da prečka reko in pobliže spozna vrstnike z druge strani.

Prvi konji so stopili v vodo in pogumno začeli s prečkanjem. Med njimi je bila tudi drobna in majhna žrebička, ki še ni bila vajena velikih voda.

Nenadoma jo je zgrabil močan tok reke in jo odnesel iz črede. Bila je premajhna in prešibka, da bi se lahko borila z vodo, zato jo je vedno bolj odnašalo. Za nekaj sekund je celo potonila pod gladino.

Žrebec Champ je kmalu opazil, da je nekaj hudo narobe in je pohitel k žrebički. Skušal jo je zgrabiti in potegniti na varno, denar je bila reka premočna. Nesrečno žrebičko je spet odneslo.

Champ se je v trenutku odločil, zapustil svojo čredo in krenil nmali žrebički na pomoč.

Hitro je prispel do nje, jo nežno zgrabil za vrat in potegnil v bolj mirno vodo. Trdno jo je držal, vse dokler mala žrebička ni bila na varnem. Malce pretresena, drugače pa nepoškodovanja, se je žrebička vrnila k mami.

Ko je žrebec Champ ocenil, da žrebička ni več v nevarnosti, se je odpravil na drugi breg reke in pozdravil konje, ki so prišli »na obisk«.

In kot da zaključek ne bi mogel biti že tako lep, so po skoraj usodnem pripetljaju priletele tri ptice, ki so sedle na hrbet žrebca Champa in mame kobile. Kot bi narava hotela reči: »Dobro opravljeno«.

Čeprav so taki pripetljaji redki, pa dokazujejo, kako neverjetna bitja so konji in tudi hitro lahko razumemo, zakaj nas tako prevzamejo.

Če se strinjaš s tem, deli zgodbo naprej.