albert voorn

Albert Voorn: Ko se vmeša denar, vsi čudežno pozabimo dobrobit konj

Kmalu po novem letu je nizozemski trener Albert Voorn (srebrna medalja na OI v Sydneyju v preskakovanju ovir) v intervjuju za Horse TV izrazil precejšnje razočaranje nad stanjem v konjeniškem svetu. Video si je na Facebooku ogledalo več kot 400.000 ljudi, požel pa je tudi ogromno komentarjev in odobravanja (ogledate si ga lahko tudi sami, nekoliko nižje).

 

 

Gospoda Voorna sem zaradi posnetka kontaktirala tudi sama. Izkazalo se je, da je Albert Voorn neverjetno odziven in dostopen. Dva klika na Facebooku, en email in že mi je poslal svojo mobilno številko. V pogovoru, ki sva ga opravila posebej za ekonji.si, je nakazal rešitev za situacijo in kot boste lahko prebrali sami, je silno zanimiva.

 

Albert Voorn: »Na zadnjih treningih (v Samorinu na Slovaškem) sem opazil, da so mlada dekleta zelo jezna. Jezo prenašajo na konje in ob tem se sprašujem, ali jim je sploh všeč, kar počnejo? So konji res njihovi partnerji in prijatelji?

 

Sicer razumem njihovo ambicioznost, saj sem bil v njihovih letih tudi sam enak. Vendar se mi zdi sramotno, da jahači za napake pri jahanju ali svoje neznanje krivijo konja. To moramo ustaviti.

 

Problem je, da je vse v svetu konj povezano z denarjem. Prej ko tekmovalcem omogočimo udeležbo na tekmovanjih, prej poberemo štartnine.

 

Ne bi smeli pozabiti, da konje uporabljamo in zlorabljamo za lasten užitek in veselje, toda ljudjealbert voorn na to nenehno pozabljajo. Pri preskakovanju ovir v poštev pridejo čisto osnovni principi jahanja – levo, desno, hitro in počasi – jahači pa še tega ne znajo. Še več, niti pravilnega kroga ne znajo odjahati. In taki jahači hočejo preskakovati ovire? Po mojem mnenju bi morali to prepovedati.

 

Po drugi strani pa si moramo tudi trenerji vendarle služiti vsakdanji kruh in »ustreči« strankam. Jahači, še posebej tisti, ki imajo nekaj več pod palcem, nimajo več niti trohice spoštovanja do trenerjev in jim diktirajo, kaj je potrebno storiti.

 

To se dogaja v ZDA, v Evropi in drugod po svetu. Jahači, ki komaj znajo sedeti na konju, že preskakujejo ovire.

 

Edini, ki trpijo zaradi tega, so konji. Vsi nenehno govorijo o dobrobiti konj, toda ko se enkrat vmeša denar, vsi nenadoma pozabijo na to. To me spravlja ob pamet.

 

Ekonji.si: Gospod Voorn, kot pravite v intervjuju za Horse TV, ne verjamete, da se bo stanje spremenilo. Pa vseeno, je kakšna rešitev za situacijo? Ali pa vsaj točka, na kateri lahko začnemo?

Albert Voorn: Ja, je. Začnemo lahko s tem, da postanem predsednik FEI. Če mi to ne bo uspelo, se stvari ne bodo spremenile. Ta svet namreč vodi denar. Težava je v tem, da se jahači preprosto nočejo učiti. Mislite, da se bo zaradi mojega intervjuja za Horse TV karkoli spremenilo? Dvomim.

 

Veste, ljudje so prepričani, da vse traja predolgo in si želijo, da bi se učenje odvijalo hitreje. Tako imamo na tekmah obsedene starše in obsedene otroke. V resnici pa je konjeništvo šport, v katerem bi morala otrok in njegov partner, torej konj, napredovati postopoma. Toda starši in trenerji otroke silijo na nivoje, ki so za njih enostavno (še) previsoko.

 

Ne želim zveneti negativno, toda konjeništvo je postalo eden od športov, v katerem lahko nimaš pojma, o čem govoriš, pa vseeno lahko zmagaš. Postalo je šport, kjer so lahko navadni amaterji kar profesionalci. No, vsaj dokler konj sprejema mučenje, v katerega ga silijo in daje rezultate, ki jih jahač želi.

 

Na svojo nesrečo so konji pač živali, ki sprejemajo ogromno stvari, čeprav jih ne bi smeli.

 

Ekonji.si: V svojem intervjuju govorite večinoma o profesionalnem konjeništvu. Je po vašem mnenju enako tudi pri rekreativnem jahanju?

 

Albert Voorn: Tako je. Povsod je enako. Ste kdaj videli, kako na konju sedijo v endurancu? To je preprosto ogabno. Na kateremkoli nivoju je jasno, da ljudje tega preprosto ne želijo početi dobro ali celo z odliko. Prav vseeno je, ali govoriva o profesionalnih, amaterskih ali le rekreativnih jahačih. Ljudje se preprosto nočejo več učiti in izboljševati svojega jahanja.
Seveda obstajajo svetle izjeme, vendar sta zgolj ena ali dve izjemi premalo.

 

Ekonji.si: V intervjuju ste dejali, da prihajate do točke, ko vaše veselje do konjeništva počasi izginja. Ste pripravljeni obupati?

 

Albert Voorn: Nikakor. Vsak teden sem v drugi državi, kjer treniram po 18 ljudi na teden. Če vam povem, da sem na poti po 45 tednov na leto, potem veste, da treniram ogromno število ljudi. To ogromno število jahačev treniram po en teden. Ko se čez leto dni vrnem, vidim zgolj minimalen napredek, veliko premajhen za leto dni treninga.

Ekonji.si: Ste morda prezahtevni?


Albert Voorn: Sploh nisem zahteven. Jahače učim, kako jahati v levo in desno, kako jahati hitro in počasi. To je pravzaprav vse, česar jih učim. Veste, osnove niso utrjene. Velikokrat moram na novo učiti jahače, ki jih trenirajo inštruktorji konjeniških zvez. Vse, kar pa zahtevam od svojih jahačev je, da pravilno sedijo na konju. Toda, dokler bo denar narekoval smer konjeništva, toliko časa ne bo sprememb.

 

Kljub temu se bom vedno odzval, ko me bodo poklicali, naj pomagam jahačem izboljšati jahanje. Vedno z zadovoljstvom prenašam svoje znanje na jahače in s tem pomagam konjem. Pomembno se mi zdi, da z izobraževanjem jahača poskrbim za dobrobit konja.

 

Oglej si intervju Alberta Voorna za Horse TV 

Albert Vorn

Rozhovor s Albert Vorn počas tréningového sústredenia v Šamoríne

Objavil/a Horse TV dne 4. januar 2018

 

 

Viri fotografij: Dehoefslag in Grandprix replay 

 

 

 

Pridruži se

Admin

Urednik at Portal Ekonji.si
Slovenski konjeniški portal
Pridruži se

One thought on “Albert Voorn: Ko se vmeša denar, vsi čudežno pozabimo dobrobit konj

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

eleven − 7 =

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.