Kauti z Ranča Weter nas potrebuje

 

Na Ranču Weter stanuje 13-letni Kauti, islandski kastrat, ki ga je lastnik prepustil društvu zaradi hudega laminitisa. Če ga ne bi vzeli v društvu, bi ga lastnik preprosto uspaval.

 

Kauti je moral najprej na kliniko, potem pa se je za stalno naselil na Ranču Weter. Njegovi oskrbniki so s tesnobo spremljali njegovo stanje, ki je stalno nihalo.

 

Pred novim letom se mu je stanje precej poslabšalo, kapljica čez rob pa je bila novoletna noč, z glasnima ognjemetoma v neposredni soseščini. Kautija so izdale noge, zato je obležal.

 

Bolečine smo mu blažili s finadyne, da je ostal na nogah, a so se pojavili stranski učinki. Kri se ni več strjevala, krvavel je iz oči in nosa, prav tako se ni ustavilo krvavenje iz vbodne rane z injekcijo.

 

Skoraj smo ga že uspavali, vendar nam je pokazal, da še ni pravi čas. Pol ure pred prihodom veterinarke se je namreč postavil na noge in ko sem prišla k njemu, mi je potegnil kapo z glave in me vlekel za rokav.

 

Veterinarka ga je samo pogledala in rekla: »Danes ni ta dan….«.

 

Žal pa je bil Kauti naslednji dan še slabše. Ni jedel, pil, ležal je na tleh in težko dihal. Zgodba z veterinarko se je ponovila… pol ure pred njenih prihodom je vstal.

 

Tokrat smo ga pustili brez zdravil in mu prepustili odločitev o svojem življenju. Kauti se je odločil in se počasi spravil nazaj na noge.

 

Kauti je vedel, kaj sem hotela narediti. Ko mi danes pogleda v oči, se sprašujem ali mi še zaupa ali ne. Vesela sem, da sem ga poslušala.

 

Vsakič ko se znajdem v položaju, v katerem moram igrati boga in odločati o življenju in smrti, si želim pobegniti od te odgovornosti. Ljudje, ki se imamo za tako razvito raso, smo že davno izgubili povezavo z naravo, možnost čutiti drugega in vedeti brez besed. Nisem ravno naklonjena teorijam o duhovnih povezavah. A ko se priklopim na kamero in ga gledam, se prej kot v minuti obrne in pogleda v kamero.

 

Ranč Weter je verjetno Kautijev zadnji dom

 

 

Kauti biva v laufštali, ki je razdeljena na polovico. Po tleh imamo gumo Belmondo, polovica pa je nasuta z žaganjem. V kritičnih dneh je stal v globokem nastilju, ko pa je spet začel hoditi, se je večinoma zadrževal v delu laufštale, ki je pokrit z gumo in le ponoči odšel na žaganje.

 

Zdaj mu postavljamo nov dnevni izpust, saj njegovo nočno rezidenco uporabljamo kot dnevni izpust za druge laminitike. Žal smo na peščenih izpustih precej omejeni, saj je lahko od petnajstih konj paseta le dva.

 

V gozdičku smo nasuli pesek, ki je nekoliko bolj grob. Žal nam je denarja za finejši pesek zmanjkalo. Kautiju gradimo tudi nov nadstrešek in ogrodje že stoji. Trenutno zbiramo denar za deske, za tri stranice in za gumo. V drugih dnevnih izpustih imamo nadstreške, v katerih je žaganje, Kauti pa bo dobil gumo, saj jo si jo ponavadi izbere sam.

 

Prosimo vse, ki nas spremljate, za pomoč. Vsak evro nam pride hudo prav. Še posebej prav pa bo prišel Kautiju.

 

Sredstva lahko nakažete na naš račun:
Društvo za zaščito konj
Šercerjeva 9
3320 Velenje

TRR: SI56 2900 0005 1231 280
Unicredit bank
Namen: guma za Kautija.

Pošljete lahko tudi sms donacijo, na 1919, s ključno besedo KONJI5

 

Hvala vsem, ki vam ni vseeno za konje, še posebej za Kautija.