Vročinski udar v poletnih dneh ni nobena izjema, čeprav se spet ne dogaja tako pogosto, da bi lahko rekli, da gre kar za splošno epidemijo.

 

Najbolj vroči dnevi letošnjega poletja so tu (do zdaj), zato zagotovo ne bo škodovalo, če ponovimo nekaj reči o toplotnem oziroma vročinskem udaru pri konjih.

 

Strokovni izraz za to je hipertermija, to je povišana telesna temperatura, ki ji lahko (lahko pa tudi ne) sledi vročinski udar. Vročinski udar običajno nastopi pri intenzivnem delu v izrednih temperaturnih razmerah (vroči dnevi), lahko pa nastane tudi iz drugih razlogov.

 

K vročinskemu udaru so še posebej nagnjena žrebeta, konji v slabo zračenih hlevih, konji brez dostopa do sence in hladne vode ter konji, ki intenzivno delajo v vročini.

 

NE POZABI: Vse temperature so vedno izmerjene v senci. Na soncu so te temperature še precej višje.

 

Ko konji izgubijo sposobnost odvajanja telesne toplote, se telesna temperatura hitro poviša in žival se začne pregrevati, kar povzroči resne zdravstvene težave in v izjemno hudih primerih celo smrt.

 

 Idealna temperatura okolja za konje je med 5 in 25 stopinjami.

 

Kako prepoznamo vročinski udar pri konju?

Najbolj tipični znaki, s katerimi lahko že skoraj na prvi pogled prepoznamo vročinski udar so:

• Nemirnost ali otopelost
• Hiter pulz in hitro dihanje (dihanje nad 20 vdihov na minuto, pulz nad 50 udarcev na minuto)
• Težko dihanje ali sopenje
• Povečano znojenje ali odsotnost znojenja
• Suha in vroča koža
• Prekomerno slinjenje
• Rdeč jezik in ustna votlina
• Povišana telesna temperatura (40 stopinj Celzija in več)
• Vdrte oči in »pust« izraz
• Nepravilen srčni utrip
• Mišični krči
• Opotekanje
• Kolaps

 

Enostaven in hiter kožni test, s katerim lahko ugotovite, ali je žival dehidrirana:

Uščipnite konja v vrat. Če se koža na uščipnjenem mestu hitro vrne v normalen položaj, potem konj verjetno ni dehidriran. Če pa se koža v normalen položaj vrača dlje kot običajno, potem lahko to nakazuje dehidracijo. Skrbno opazujte žival in preverite morebitne druge znake vročinskega udara.
Opomba: Pri starejših konjih, pri katerih je koža že sicer manj napeta, se le-ta lahko v običajen položaj vrača dlje kot pri mlajših konjih. Pri kožnem testu zato vedno upoštevajte tudi starost konja.

 

Kako ukrepati ob vročinskem udaru

Če opazite, da konj težko diha (sope), je zmeden, šibak in celo kaže znake kolike ali driske, se preneha potiti, potem mu grozi resna nevarnost vročinskega udara in potrebuje takojšnjo pomoč.

Če sumite, da je konj doživel vročinski udar, je potrebno nemudoma začeti s hlajenjem in takoj poklicati veterinarja.

 

 

V takem urgentnem primeru ne sprašujte za nasvet po skupinah na Facebooku in ne čakajte na odgovor, ampak TAKOJ ukrepajte. Niti minute ne odlašajte s klicem veterinarja, saj lahko le-ta reši življenje konja.

 

•  Konja takoj odpeljite s sonca in ga prestavite v hladnejšo senco ali celo v hlev (če je seveda ta hladnejši).

 

• Nemudoma ga začnite ohlajati s hladno vodo. Pri tem lahko uporabite zalivalno cev ali gobo in brisače, namočene v vodo. Pomembno je, da ga najprej hladite po vratu, trebuhu ter mednožju, kjer se nahajajo večje žile.

 

• Po hlajenju konja dobro ožemite. Voda, ki se je med hlajenjem zadržala v dlaki, se namreč lahko ogreje in s tem še dodatno “kuha” konja.

 

• Konja lahko tudi na kratko in počasi sprehodite, saj s tem spodbudite kroženje zraka, ki konju pomaga pri nižanju telesne temperature.

 

• Hlajenje redno ponavljajte, dokler telesna temperature ne doseže normalne, to je okoli 38 stopinj. Z učinkovitim hlajenjem lahko vsakih 10 minut konju znižate temperaturo do 2 stopinji. Kljub temu lahko traja celo uro, da se vitalne funkcije povrnejo na normalne vrednosti.

 

• Pozanimajte se, kje lahko najhitreje dobite elektrolite za oralno uporabo (če jih že nimate)

 

• V skrajni sili bo potrebno elektrolite dovajati intravenozno, zato se posvetujte z veterinarjem.

 

 

Še nekaj priporočil za vroče dni:

 

Nikakor in nikoli ne pozabite konju zagotavljati dovolj vode in sence. Če je potrebno, večkrat na dan dotočite vodo.

 

Jahajte zgodaj zjutraj, ko je še hladno. Pogojno tudi pozno zvečer ali v mraku, ko se že nekoliko ohladi.

 

Ne puščajte konja v prikolici ali v vročem hlevu brez zračenja.

 

Če morate konja v izjemno vročih dneh kam odpeljati, imejte v mislih, da lahko naletite na zastoje, v katerih boste lahko uro ali dve stali v najhujši vročini. Dobro premislite, ali je transport zares nujno potreben in poiščite optimalno pot z najmanj možnosti za zastoje.

 

Konju lahko v zelo vročih dneh tudi močite seno, s čimer bo dobival dodatno tekočino.

 

Grivo na vratu lahko spnete ali spletete v kito.

 

Če imate na voljo hladen hlev, naj bodo konji v res božjastno vročih dneh raje v hlevu. Na pašo jih spustite proti večeru, ko temperature nekoliko padejo.

 

Odveč pa zagotovo ne bo prijetna kopel v reki ali jezeru (razen če ste tako srečni, da imate konjski bazen).

 

 

OPOZORILO: Članek ni nadomestilo za veterinarski nasvet. Če sumite, da je konj doživel vročinski udar, nemudoma pokličite svojega veterinarja.