Najlepši konj na svetu – Frederik Veliki

17 april, 201715 julij, 2017 Admin 1

Najlepši konj na svetu je frizijski konj Frederik Veliki
Od daleč je videti povsem navaden konj. Ko pa pride blizu, ostaneš brez besed
Ob ogledu VIDEA boste ostali brez besed. Garantiram

Vsi konji so čudovite in plemenite živali, toda obstaja konj, ki jih vse prekaša vse. Ko dirja po travniku se zdi, da je pravkar pridirjal iz pravljice ali iz kakšnega starega grškega mita.

Toliko lepote, miline, gracioznosti in elegance v enem samem bitju, svet že dolgo ni videl.

Če boste v Googla vpisali “najlepši konj na svetu”, boste med zadetki nekje pri vrhu zagotovo našli Frederika Velikega, ki trenutno velja za najlepšega konja na svetu. Pa ne samo najlepšega, tudi najbolj fotogeničnega na svetu.

Odkar so se njegove slike znašle na internetu in obkrožile svet, so ljudje skoraj ponoreli ob njegovi lepoti.

Na Frederikovi Facebook strani, ki ima že več kot 58.000 oboževalcev iz vsega sveta, se kar vrstijo občudujoči komentarji, pod njegoviji videi pa oboževalci kar vzdihujejo. Njegove prekrasne videe na Youtubu si je ogledalo že več kot 15 milijonov ljudi.

Najlepši konj na svetu sicer živi v ameriški zvezni državi Arkansas, v gorovju Ozark. Ponavadi ni prav veliko doma, saj ogromno potuje po konjeniških prireditvah in posebnih dogodkih. Lepotec je nastopil tudi že v TV oddajah, lani pa so celo posneli film o njem “Frederik Veliki – kaj se skriva za lepoto”, ki naj bi izšel še letos (2017).

Najlepši konj na svetu je simbol moči, elegance in plemenitosti

Frederik Veliki je star 17 let, visok je 165 cm, njegova dlaka je bleščeče črna in je tako natanko tak kot morajo frizijski konji tudi biti.

Kot pravi predstavnik svoje pasme je inteligenten, rad sodeluje z ljudmi, hkrati pa je nežen in krotek.

Sicer pa je Frederik potomec dolgoletne linije frizijcev, ki so nastopali v cirkusih, odlikovali pa so jih izraziti hodi in čudovit kas. Po letih skrbne vzreje so se vse izbrane lastnosti očitno utelesile prav v Frederiku, čudovitem konju, ki vsem po vrsti jemlje dih.

Vsi so si enotni, da je najlepši konj na svetu simbol moči, elegance in plemenitosti. In kot kaže, se Frederik zelo dobro zaveda svoje lepote in občudovanja, ki ga žanje, saj se vsak dan z veseljem v vsej svoji lepoti pokaže vsem, ki ga želijo pogledati.

Najlepši konj na svetu ni samo lep, ampak je tudi pameten

Da ne bi kdo mislil, da je Frederik lep samo na zunaj. Lastnica Stacy ga je dala v redne treninge dresure in tako se je Frederik udeležil številnih dresurnih tekmovanj, kjer ni blestel le zaradi svoje lepote, ampak tudi zaradi svojega odličnega znanja. Leta 2014 je na tekmovanju osvojil modri trak, to pomeni prvo mesto na tekmovanju.

Hkrati pa najlepši konj na svetu ni najlepši le zaradi svojih izklesanih linij in prečudovite grive. Precej k temu pripomoreta tudi njegov prijazen in nežen karakter, hkrati pa tudi njegova ponosna prisotnost in prijazen odnos do sveta.

Frederika so našli po letu in pol iskanja

Frederikova lastnica Stacy Nazario se je v frizijske konje zaljubila v trenutku, ko jih je prvič ugledala. Kmalu zatem se je odločila, da bo poiskala najlepšega med njimi.

Njeno iskanje je trajalo kar leto in pol. Končno je na Nizozemskem našla konja svojih sanj. Frederika. Kot pravi sama, je bila ljubezen na prvi pogled. Takoj je vedela, da je Frederik natančno tisti konj, ki ga tako dolgo išče.

Frederik je tako iz Nizozemske odpotoval v Ameriko, kjer se je kmalu udeležil svojeg prvega dresurnega tekmovanja in osvojil naslov prvaka.

Frederikovo lepoto je za vedno ovekovečila fotografinja Cally Matherly, ki je s svojimi fotkami tudi poskrbela, da je Frederika Velikega, najlepšega konja na svetu, spoznal ves svet.

Kljub temu, da ga zdaj poznajo ljubitelju konj po vsem svetu, pa Frederik Veliki in njegova lastnica Stacy ne počivata na lovorikah slave. Frederik e naprej redno trenira dresuro in se udležuje številnih prireditev, kjer promovira frizijce in njihovo lepoto.

Če pa vas bo pot slučajno kdaj zanesla v Arkansas, pa le obiščite ranč Pinnacle Friesians in spoznajte Frederika v živo. Zagotavljam vam, da vam ne bo žal.

VIDEO FREDERIKA VELIKEGA

Pinnacle Friesians presents Frederik the Great 2012

Pinnacle Friesians presents Frederik the Great 2012

Objavil/a Frederik the Great dne 31. avgust 2012

Več o frizijskih konjih lahko prebereš tudi tukaj.

Terensko jahanje ni za začetnike

13 april, 201730 januar, 2018 Admin 7 komentarjev

Terensko jahanje. Jahanje čez polja in cvetoče travnike, ko sta s konjem eno in ko je okoli vaju le narava, tišina in mir.

Ponavadi si tako nekako predstavljamo jahanje na terenu. In vendar je ta predstava povsem napačna.

No, pravzaprav ni čisto napačna, le pot do takega jahanja ni hitra in ne enostavna. Terensko jahanje je namreč vse kaj drugega kot idealna podoba dirjanja po poljskih poteh in nikakor ni primerno za začetnika.

Pogostokrat na terensko jahanje skočimo tudi na kakšnih eksotičnih počitnicah, kjer nas lokalni ponudniki mirno in brez kakšnih posebnih zahtev naložijo na osedlane konje in hajdi na teren.

Nekaj takih zgodb sem že slišala. Ena se je končala v obcestni smreki, ena pa nekje sredi nasada bambusa. Obe sta se kljub temu končali dokaj srečno, brez posebnih poškodb. In samo od sreče odvisno, ali boste tako terensko ježo končali samo malo umazani ali pa na urgenci.

Pa ne samo na počitnicah, tudi doma pogosto poslušam želje ljudi, ki bi radi jahali na teren. Ko jih povprašam, koliko so že kaj jahali, ponavadi povedo, da so »enkrat ali dvakrat pri sosedu sedeli na konju« ali pa da so ravno prejšnji teden opravili peto uro v šoli jahanja.

Terensko jahanje ni tako enostavno

Ja, kako vendar, videti pa je enostavno. Pokličeš, rezerviraš termin, dobiš osedlanega konja in že jahaš v naravo. Razen res redkih izjem vam tega noben spodoben klub ali ranč v Sloveniji ne bo pustil kar tako, na lepe oči. Pokazati boste morali (ali pa bi ga vsaj morali) primerno znanje.

Če ste začetnik, vam lahko že na pamet povem, da ga nimate dovolj.

Naj razložim malo bolj plastično.

Razlika med jahanjem v maneži ali jahanjem na terenu je skoraj enaka razliki med vožnji z avtom po poligonu ali pa vožnji z avtom v jutranji prometni konici. Na poligonu ni nobene panike, če malo zgrešite ovinek ali »snamete« kakšen stožec. Po drugi strani pa je vožnja v jutranji prometni konici za neizkušenega voznika lahko pravi rodeo. Treba je menjavati pasove, voziti skozi krožišča, paziti na deset različnih stvari, da varno pridete v službo.

Pri jahanju je do pičice enako. V maneži smo dejansko na poligonu za jahanje. Okolje je kontrolirano, konj ga je navajen, okoli vas je ograja in na tleh je mehka mivka.

Ne pravim, da se vam ne more nič zgoditi, ampak če se že kaj zgodi, se bo zgodilo v nadzorovanem okolju, ob prisotnosti usposobljene osebe, ki jo konj pozna in ji zaupa, obenem pa vam konj tudi ne more nikamor pobegniti. Škoda ob padcu ali podobnem incidentu je lahko le minimalna, razen seveda vašega popraskanega ega ali boleče zadnjice.

Če pa se boste s konjem odpravili na sprehod v naravo, se situacija spremeni za najmanj 180 stopinj. Terenske poti so za vas in za konja lahko polne nenavadnih preprek, na primer ostri ovinki, podrti hlodi in prečkanje potoka. Hkrati je okoli vas desetine faktorjev, na katere ne morete vplivati.

Na primer, med mirnim jahanjem po gozdu izza ovinka prileti motokrosist, iz bližnjega grmovja nenadoma vzleti velik ptič ali pa srečate nadvse zoprnega psa, ki se vašemu konju zaganja v noge.

Običajno se konji takih nepričakovanih dogodkov, še posebej glasnih, lahko zelo ustrašijo. In kot vemo, sta njihova prva reakcija panika in beg. In to z vami v sedlu.

Če takih stvari ne boste pričakovali in če ne boste konja znali pomiriti oziroma ga ustaviti, bo štala.

Kakšna je ta štala? Odvisna predvsem od sreče in karakterja konja. Lahko je res huda, lahko pa samo končate v prvem jarku.

Poglej video, v katerem se je jahač začetnik z nekdanjim tekmovalnim konjem odpravil na miren teren. No, vsaj on je mislil, da bo miren. Konj je imel svoje ideje 🙂

Za terensko jahanje morate obvladati konja

Nekdaj je bil za to potreben opravljen izpit Jahač 2, s katerim ste dobili potrdilo, da znate dovolj dobro jahati, da greste lahko na teren. Izpit vas je usposobil tudi za preskakovanje nižjih ovir (zelo koristno za teren), spoznate osnove terenskega jahanja in vodenje konja v prometu.

Žal temu ni več tako, saj novi zakon določa le, da mora jahač na terenu obvladati konja, da morate nositi čelado, otroci pod 14 let pa smejo jahati le v spremstvu odraslih.

Kljub temu se ne čudite, če vas v večini klubov ne bodo kar tako spustili na teren.

Terensko jahanje terja znanje

Če želite jahati v naravi, preprosto morate znati odjahati vse tri hode konja (hod, kas in galop), sicer vam bo trda predla. Ravno tako morate vedeti, kako konja ustaviti, ga pomiriti in kako odreagirati v primeru morebitnih incidentov.

Če spet vzamem metaforo z avtomobilom. Sedete v avto, čeprav ne znate prestavljati v nižje prestave, se odpeljete na avtocesto in v šesti prestavi šibate 140 km na uro. Nenadoma se pred vami pojavi cestnina. Kako boste ustavili, če ne znate prestaviti iz šeste do tretje in nimate pojma, kje so zavore?

Da se razumemo, glasno kričanje »ooohaaaa, ohaaaa«, pri konjih niso zavore 🙂

No, ko sedete na konja in se odpravite na terensko jahanje, pri tem pa ne veste, kje so zavore, ste na istem kot z avtom na avtocesti.

Kaj, če konj nenadoma in brez vašega dovoljenja pospeši v galop, pred vami pa je na primer prečkanje proge, križišče s cesto ali oster ovinek? Kako ga boste ustavili? Se boste samo držali in upali, da boste preživeli? To je sicer ena izmed možnosti, vendar pa vam je ravno ne priporočam.

In ko sem že pri nevarnosti…

Terensko jahanje je lahko zelo nevarno…

… če ne veste, kaj delate. Na terenu je kopica zunanjih dejavnikov, na katere nimate vpliva. In ker nimate vpliva nanje, tudi nimate stoprocentnega vpliva na konja, ki je pod vami.

Čisto nedolžen in zabaven sprehod s konjem v naravi se lahko spremeni v nehoteno dirko ali celo bitko za življenje.

Pa da ne bi kdo mislil, da se nevarne situacije dogajajo le začetnikom ali neznalcem. Verjemite, da se tudi izkušenim jahačem zgodi, da jih na terenu kaj preseneti. Niso redke zgodbe, ko je jahač zaradi nepredvidenega zapleta na terenu padel s konja, ta pa se je potem ali sam vrnil v hlev ali pa so ga morali loviti drugi.

S tem, ko na terenu izgubite nadzor nad konjem, spravljate sebe in konja v nevarnost. Sebe s tem, ko nimate nadzora, ne veste, na kaj morate paziti in ne znate odreagirati v nevarni ali potencialno nevarni situaciji. S tem pa posledično v nevarnost spravljate tudi konja, saj lahko zaradi vašega neznanja zaide na cesto, pomendra naključnega sprehajalca ali se v paniki celo sam poškoduje.

Zatorej ne hodite na teren preden niste opravili najmanj 30 ur jahanja in nimate v žepu izkaznice, na kateri piše, da ste opravili izpit Jahač 2.

Do takrat, ko boste končno dobili izkaznico Jahač 2, pa boste itak že zdavnaj spoznali, da jahanje v naravi ni le idealistično galopiranje po poljih z vetrom v laseh.

5 skrivnosti o konjih, ki jih še ne poznate

9 april, 201715 julij, 2017 Admin 1

O konjih je že ogromno napisanega in pogosto se nam morda zdi, da o njih vemo že veliko. Kljub temu pa vam povem, da se o njih vedno lahko naučimo česa novega.

Tokrat vam zaupam 5 skrivnosti o konjih, ki jih verjetno še niste vedeli.

Konjeva koža je občutljiva in trpežna obenem

Konjska koža je hudo zanimiv organ. Po eni strani je tako zelo občutljiva, da konj čuti, ko nanj sede komar ali muha. Po drugi strani pa prenese precej grobo »čohanje« s strani drugih konj, ko se med seboj negujejo.

Vzajemno čohanje je namreč eden od rednih konjskih ritualov, s katerim negujejo medsebojne odnose, ponavadi pa se čohajo s svojimi velikimi zobmi.

Ljudem bi ob tem nežnem čohanju kri tekla v potokih, konji pa ob tem neznansko uživajo.

Zato vas naj ne bo strah, da bi konja bolelo, če ga boste po jahanju pošteno zdrgnili z nekoliko bolj grobo krtačo.

Konji obožujejo rutino

Četudi so konji živali, ki se jim sanja ne, kaj pomeni, ko je veliki kazalec na dvanajst, mali kazalec pa na osem, neverjetno dobro vedo, kdaj je ura za hrano. Ali pa ura za spanje, ura za odhod v hlev ali ura za dremuckanje.

Konji namreč naravnost obožujejo rutino. Pa ne samo glede ure in hrane, ampak tudi glede svojega boksa, glede razpostavitve stvari v njihovi okolici, glede svojega izpusta.

Najraje imajo reden urnik in prostor, ki ga poznajo. Že najmanjši premik samokolnice ali na primer druge opreme, je zanje lahko nekaj zelooo nenavadnega. Takrat si »novost« previdno ogledajo z vseh strani in preverijo, da ne bo kaj skočilo v njih.

Ko se počasi navadijo spremenjenega reda ali postavitve, se pomirijo in so spet zadovoljni.

Z vsakim očesom vidijo različno sliko

Konji imajo tako imenovan binokularen vid, kar pomeni, da z vsakim očesom vidijo različno sliko oziroma podobe iz posameznega očesa ne združujejo v eno sliko.

Ko konji pogledajo predmet z leve strani in potem še z desne, mislijo, da gledajo dve različni stvari.

Zato moramo vsako stvar konju predstaviti z obeh strani, z leve in desne. Če konj predmet vedno vidi samo z leve strani, se lahko ustraši, ko jo bo enkrat videl z bolj nenavadne, torej desne strani.

Poginejo lahko zaradi prebavnih motenj

To je ena od skrivnosti o konjih, ki ni zelo znana. Prebavne motnje pri konjih sicer niso tako pogoste kot pri ljudeh, so pa zato toliko bolj nevarne. Konji nameč zaradi svojega telesnega ustroja ne morejo bruhati in tako ustaviti pokvarjene prebave.

Ko pride pri konjih do prebavnih motenj, ponavadi nehajo kakati. Pri živalih, ki se običajno pokakajo od šest do osemkrat na dan, je to lahko velik problem. Če so prebavne motnje dovolj hude, lahko konj zaradi njih celo pogine.

Njihovi zobje nikoli ne nehajo rasti

Konjevi zobje nenehno rastejo, deloma pa si jih brusijo s hrano. Ker pa s čeljustjo opravljajo ene in iste gibe, se dostikrat zgodi, da se nekateri zobje neenakomerno obrusijo in nastanejo tako imenovane špice.

Špice postanejo s časom zelo ostre in lahko se celo zgodi, da jim poškodujejo dlesni ali nebo. Ko postanejo bolečine zaradi špic na zobeh prevelike, konj neha jesti in začne hujšati.

Ravno zaradi tega moramo konjem redno brusiti zobe, ponavadi vsako leto, odvisno od konja.

Jahanje za otroke

28 marec, 201720 avgust, 2017 Admin 2 komentarja

Jahanje za otroke in tudi le druženje s konji imata pogosto odlične učinke. S pomočjo konj otroci lahko razvijajo občutek za odgovornost, občutek za živali, v današnjih časih pa celo lahko pomagajo pri številnih motnjah, ki se pojavljajo pri otrocih.

Nedavna raziskava je celo dokazala, da lahko jahanje povečuje inteligenco, izboljšuje spominske sposobnosti ter sposobnost učenja in celo izboljšuje reševanje problemov.

Zakaj je jahanje konjev koristno za otroke?

Najprej poglejmo, kakšne so koristi jahanja za otroke. Poleg tega, da je zanimivo in drugačno doživetje, neke vrste mala avantura, je jahanje konj za otroke lahko tudi zelo luštna rekreacija. Jaha se običajno zunaj, na svežem zraku in v okolici narave. Že to je samo po sebi dober razlog, da preverite, ali bi otroka morda vpisali na jahanje.

Ker je ta šport zaradi prisotnosti konj tudi precej zahteven, pomeni odlično miselno zaposlitev in hkrati spodbuja razvoj odgovornosti. Konj namreč ni le rekvizit, ki ga po končani uri odvržemo v kot in tam počaka do naslednjega tedna, temveč živo bitje, za katerega je treba poskrbeti pred in po jahanju.

S pomočjo konja otroci spoznavajo živali in razvijajo občutek za njih. Skozi jahanje in druženje s konji tako otroci spoznavajo lastnosti konj, njihove reakcije, potrebe in obnašanje. Počasi in postopoma spoznavajo tudi telesno govorico konj, načine sporazumevanja in počasi začnejo razumevati te prekrasne živali.

Zanemariti ne gre niti nekaterih terapevtskih učinkov jahanja in konj na splošno. Gibanje med jahanjem stimulira notranje organe, izboljšuje gibljivost otroških sklepov, izboljšuje telesno kondicijo in krepi mišice.

Včasih jahanje deluje celo kot posebna masaža, saj se vibracije skozi hrbetnico prenašajo vse do vrha glave.

Ker pa jahanje ni omejeno zgolj na aktivnosti in vaje na konjskem hrbtu, temveč morajo otroci konja pokrtačiti pred jahanjem, ga voditi v izpust in podobno, se izboljšuje tudi motorični razvoj, občutek pomembosti in razvoj samostojnosti.

Jahanje za otroke pogosto lajša tudi različne motnje, na primer motnjo pomanjkanja pozornosti, hranjenja, psihične in govorne motnje, ipd. Pogosto že zgolj druženje s konji pokaže pozitivne učinke, nadgradnja druženja pa pogosto daje izredne rezultate.

Od katerega leta je jahanje za otroke primerno?

Črnobelega odgovora na to ni. Vse je odvisno od otroka in tudi od konja.

V splošnem velja, da otroci pred osmim ali desetim letom ne morejo intenzivno jahati oziroma se intenzivno učiti jahanja.

Dveletnik ali triletnik na primer niti približno še ne more samostojno jahati. Lahko pa se na konja in jahanje privaja s tedenskim kratkim jahanjem, pri katerem sedi na konju, morda naredi kakšno zanimivo vajo in se navaja na konjevo gibanje.

Nekje po petem letu pa lahko otroke počasi začnemo spoznavati z osnovnimi prvinami jahanja, na primer z lahkim kasom ali z bolj zahtevnimi vajami za ravnotežje. Še vedno velja načelo zmernosti, enkrat tedensko je tako jahanje povsem dovolj.

Čisto zares pa lahko otroci začnejo jahati nekje med 8 in 10 letom. Takrat so že dovolj veliki, močni in motorično razviti, da lahko samostojno vodijo konja po maneži.

V vsakem primeru ne pretiravajte. Ne z intenzivnostjo jahanja in ne z zahtevami do otroka. Vse bo prišlo ob svojem času. Kanček zdrave pameti v kombinaciji z zmernostjo pa bo.

Kje naj začnejo otroci jahati?

Predlagam, da poiščete najbližji konjeniški klub, najprej pregledate njihovo spletno stran, potem pa se stopite osebno pozanimat, ali bi sprejeli vašega otroka, kdaj in predvsem, kako pri njih poteka jahanje konj za otroke.

Bodite pozorni, ponekod ne sprejemajo manjših otrok oziroma imajo določeno starostno mejo.

Tečaji jahanja konjev za otroke so nekdaj trajali 10 ur in po opravljenih 10 urah naj bili sposobni samostojno jahati. Temu ni vedno tako, saj smo si ljudje različni. Nekateri napredujejo zelo hitro, nekateri pa malce bolj počasi.

Enako velja tudi za današnje za otroke. Zato se ne omejujte z 10 urami in ne bodite razočarani, če po tečaju jahanja le-tega še ne bodo osvojili v celoti. Zavedati se morate, da je učenje jahanja dolgotrajen, ponavadi dolgoleten proces, zato naglico pustite doma.

K sosedom, ki imajo doma konje raje ne hodite, čeprav bo morda ceneje ali bolj priročno. Pri ljudeh, ki se z učenjem jahanja ne ukvarjajo profesionalno, namreč otrok ne more dobiti primerne in pravilne osnove jahanja, kar vam lahko narobe hodi kasneje, ko ga boste vpisali v pravo šolo jahanja.

Kaj pa potrebuje otrok za jahanje

Na začetku majhni otroci za jahanje ne potrebujejo prav nič posebnega. Morda kakšno malce bolj ponošeno trenirko, za katero vam je vseeno, če se umaže, zaprti čevlji so obvezni in seveda čelada.

Čelado boste ponavadi dobili v klubu ali šoli jahanja, kamor boste otroka vozili na jahanje. Čisto spodobno pa lahko za prve jahalne urice služi tudi kolesarska čelada.

Kasneje, ko bo otrok zrastel ali če se bo zelo resno lotil jahanja, pa bo treba stopiti v kakšno konjsko trgovino, kjer boste kupili ustrezne jahalne hlače, jahalne škornje ali čevlje, lastno čelado in še kaj se bo našlo.

Vsekakor s kupovanjem opreme za jahanje ne hitite, saj ni prav poceni.

Koliko stane jahanje za otroke

Cene jahalnih ur se gibljejo nekje od 15 pa vse tja do 35 evrov, končni mesečni znesek, ki ga boste odšteli za jahanje pa je odvisen tudi od tega, kako pogosto namerava otrok jahati.

Šola jahanja za otroke, ki poteka enkrat tedensko (kar je pri majhnih otrocih čisto dovolj), vas bo stala cca 50 – 80 evrov na mesec.

Kasneje, ko se bo učenje jahanja intenziviralo pa lahko računate na najmanj dve uri tedensko, kar vas bo prišlo precej več, cca 160 – 200 evrov na mesec.

Če uram jahanja prištejete še opremo, morda bolj specializirane treninge, posebne jahalne tabore ali kasneje morda celo lastnega konja, pa se kar pripravite na pošten finančni zalogaj in tekoče stroške.

Jahanje in druženje s konji sta v osnovi čudovit šport in čudovita aktivnost. Hkrati pa se je potrebn zavedati, da so konji in jahanje zelo zahtevni, terjajo veliko časa in tudi veliko denarja.

Preden se otrok loti jahanja, dobro premislite, ali boste lahko otroku nudili vse, kar bo na svoji jahalni poti potreboval, če ga seveda jahanje prej ne bo nehalo zanimati.

Če pa imate za svojega otroka v mislih zgolj rekreativno jahanje za sproščanje, pa se vam ni potrebno preveč bati. Ne za otroka in ne za denarnico.

6 opozorilnih znakov pri konjih, ki jih mora poznati vsak

23 marec, 201715 julij, 2017 Admin 1

Ker se ljudje sporazumevamo z besedami, pogosto pozabimo, da se živali sporazumevajo drugače in da govorijo povsem drugačen jezik. Jezik, ki se ga moramo naučiti, da lahko sčasoma razumemo, kaj nam sporočajo.

Če konj na primer brcne ali ugrizne, tega skoraj nikoli ne stori brez opozorila. Težava je ponavadi v tem, da so prvi opozorilni znaki skorajda neopazni oziroma jih ljudje spregledamo ali preprosto ne razumemo.

V takih primerih nam da konj vsaj še eno opozorilo. Morda celo tri. In če ne upoštevamo nobenega od vseh teh opozoril, lahko pride do neljube situacije, za katero pa smo vedno krivi sami. Konj nas je opozoril, kajne?

Dobro, predvsem pa zelo koristno je poznati 6 osnovnih opozorilnih znakov pri konjih, s katerimi nam jasno sporočajo, naj se iz tega ali onega razloga umaknemo iz njihove bližine.

Še posebej pomembno je, da ste na opozorilne znake pri konjih pozorni pri živalih, ki so prosto spuščene ali pri konjih, ki jih ne poznate.

Opozorilni znaki pri konjih

#1 Položena ušesa

Če ima konj ušesa pomuznjena po sebi, torej položena nazaj in tesno pritisnjena h glavi, je nekaj zelo narobe. To je eden izmed jasnih opozorilnih znakov, s katerimi konj zgovorno sporoča, da je zelo nezadovoljen.

Če pri konju opazite tesno položena ušesa, se nemudoma umaknite.

Včasih se opozorilo začne zelo nedolžno in sicer tako, da konj ušesa le obrne nazaj. Lahko sicer le posluša, kaj se dogaja za njim, če pa začne švigati z repom in se napne, potem je le še korak do pomuznjenih ušes.

Pri konjih bodite torej vedno pozorni, kaj počnejo z ušesi.

#2 Opletanje z glavo

Če konj spusti glavo in začne z njo opletati levo in desno, je to znak agresije. Pogosto to počnejo žrebci, ki se borijo za prevlado ali ko želijo disciplinirati neposlušno kobilo.

Če začne konj opletati z glavo, je to zagotovo rdeči alarm, ki ga morate nemudoma upoštevati. Pomeni agresijo in napoved kasnejšega napada, če seveda vztrajate na istem mestu in se mu ne umaknete.

#3 Kopanje ali udarjanje s prednjo nogo

Večinoma se nas vsi učijo, da se moramo bati konjevih zadnjih nog, vendar pa so lahko prednje noge ravno tako nevarne. Konji imajo velika kopita in mišičaste noge, zato vam lahko tudi udarec s prednjo nogo polomi kosti.

Če konj koplje z nogo in ima ušesa pomuznjena po sebi, je to nedvoumen znak, da vas bo napadel. Če opazite tako vedenje, se nemudoma umaknite iz njegovega dosega.

Četudi konj samo bije z nogo ob tla, je to že lahko prvi znak razdraženosti. Če ga ne boste upoštevali, bo posegel po močnejših opozorilih.

#4 Cmokanje in odpiranje ust

Če konj cmoka z usti ali jih celo odpira in vam kaže zobe, pri tem pa ima poležena ušesa, ste v zelo slabi koži. To so namreč zelo jasni in zelo očitni znaki, da je zelo jezen in da nimate več prav dosti manevrskega prostora.

Le nekaj kratkih sekund vas še loči od neprijetnega ugriza, zato jih izkoristite in se na brzino umaknite.

#5 Šviganje z repom

Poleti konji veliko mahajo z repi, ker jih nenehno nadleguje kopica sitnih muh in je rep še kako dobrodošel za odganjanje letečih tečnob.

Vendar pa mahanje z repom ni vedno tako nedolžno. Če konj z repom dinamično in hitro maha levo in desno, vam sporoča, da je nejevoljen ali celo jezen.

Pogosto je to tudi jasno opozorilo, da bo brcnil, če se ne boste umaknili.

#6 Premika zadnjo plat levo in desno

Konj, ki prestavlja zadnjo plat, po možnosti tako, da je obrnjena proti vam, brez sence dvoma sporoča, da boste deležni brce. Če se ne odstranite iz dosega njegovih zadnjih nog v stotinki sekunde, je brca neizbežna.

Bolj zgovornega opozorila od konja skorajda ne morete dobiti, zato ga resno upoštevajte.

Ljudje smo ponavadi prepričani, da se bomo lahko pravočasno umaknili. Naj vam povem, da se brce in ugrizi pogosto zgodijo v stotinki sekunde, zato ne boste imeli dovolj časa.

Učenje konjeve govorice ni enostavno, terja svoj čas predvsem pa tudi izkušnje. Opozorilni znaki pri konjih niso vedno črnobeli, povsem izraziti ali čisto jasni. Pogosto gre celo za več znakov skupaj.

Dolžnost nas, ljudi je, da konje pravilno razumemo in jih tudi upoštevamo.

Budweiserjevi konji imajo žrebička

21 marec, 201715 julij, 2017 Admin 0

Budweiser ni znan samo po svojem pivu, ampak je postal prepoznaven tudi po svojih čudovitih in velikanskih konjih, ki nastopajo v številnih ganljivih reklamah.

Budweiserjevi konji so v zadnjih letih zelo zasloveli in nastopajo tudi na mnogih prireditvah po vsej Ameriki. Tako zelo slavni so, da so kar 10 mesecev na leto na turnejah, nastopajo pa v treh različnih ekipah.

Njihova čreda je ogromna, lani pa so dobili tudi novo »okrepitev«, luštnega malega in hkrati velikega žrebička po imenu Mac.

Poglej slike malega Maca

Žrebiček Mac je zaslovel že nekaj ur po rojstvu. Novica o njegovem prihodu se je po družabnih omrežjih razširila kot vihar in mnogi že navijajo, da bi Maca čim prej videli v novem reklamnem filmčku. Mac se je tako pridružil čredi 160 ogromnih vlečnih konj, ki domujejo na ranču Warm Springs v Missouriju.

Čeprav imajo ti konji zvezdniški status, saj jim doma prirejajo celo vodene ture, pa so v osnovi še vedno konji. In na svoj status ne dajo nič, če le imajo pred seboj dovolj velik kup sena.

In ravno tako kot za druge konje, je potrebno skrbeti tudi za Budweiserjeve clydesdale. To pomeni, da jim morajo vsak dan skidati bokse, očistiti izpuste, jim nanositi seno, jih redno krtačiti, brusiti kopita in jih tudi trenirati.

Budweiserjevi konji so se rodili na Škotskem

Clydesdali so sicer močni vlečni konji, ki so jih pred več kot 300 leti vzredili v v škotski regiji Clydesdale. Sprva so jih uporabljali predvsem v poljedelstvu, prevozu premoga in težkih vlakah. Kasneje so jih uporabljali tudi pivovarji za vleko težkih sodov s pivom.

Nekateri jih imenujejo tudi konji, ki so zgradili Avstralijo, saj so jih iz Škotske poslali tudi na peti kontinent, kjer so naseljencem pomagali pri gradnji prvih vasi in obdelavi zemlje.

Najbolj so znani po široki in robustni postavi ter po bogati dlaki na nogah, ki prekriva celo kopita. Čeprav so videti čudoviti, pa se pod krasno zunanjostjo skriva pravi delovni konj. Tako zelo močni so, da lahko povlečejo kar eno tono tovora.

Pa je lahko vsak clydesdale Budweiserjev clydesdale?

Nikakor ne. Če hoče konj postati del elitne Budweiserjeve črede, mora biti visok najmanj 1,8 metra, tehtati mora od 800 do 1000 kilogramov, star pa mora biti najmanj 4 leta. Pa to še ni vse.

Imeti mora miren karakter, izrazito robustno postavo, rdečkasto rjavo dlako, črno grivo, bogato odlakane noge in zvezdo na čelu.

In koliko pojedo ti velikani? Vsak dan dobijo 20 kilogramov žita, mineralov in vitaminov, okoli 20 – 30 kg sena in spijejo okoli 100 litrov vode na dan.

Vir slik

Ne izkoriščajte konj za poceni zabavo

15 marec, 201715 julij, 2017 Admin 0

Z nizkocenovnimi portali kot takimi ni popolnoma nič narobe. Še več, za marsikatero akktivnost, aranžma ali doživetje so super koristni in ravno z njihovo pomočjo lahko ugodno preizkusimo in spoznamo kakšno aktivnost, ki je sicer morda ne bi.

In vendar mislim, da so med ponudbami velikanske razlike. Gostilničar, ki ponuja kosilo po polovični ceni, sankaško društvo, ki nudi sankanje s 70% popusta ali hotel, ki polni sobe izven sezone po tretjini cene, po mojem mnenju niso enaki ponudniku jahanja, ki poleg aktivnosti ponuja še svoj čas in žival. Pa ne čisto navadno žival. Eno izmed najbolj plemenitih živali na svetu.

Jasno je, da ima vsak ponudnik pravico odločati o tem, ali se bo poslužil takšnega oglaševanja in poslovanja.

Sama pa kot kupec odločam, ali bom jahanje na nizkocenovnem portalu tudi kupila. Jaz ga ne bom in toplo priporočam, da ga tudi vi ne. Zakaj?

#1 Ker je jahanje za 9,90 EUR najmanj smešno, če ne kaj drugega

Ja, vem, ljudje smo v osnovi vsi “homo economicus”, zato vedno poskusimo preračunati, kjer in kako bomo za svoj denar dobili največ. Oziroma, kje bomo tisto, kar hočemo, dobili po najbolj ugodni ceni.

Po pravici povedano, sama ponavadi ne cenkam prav veliko. Skorajda nikjer. Zavedam se, kaj je kvaliteta in sem zanjo pripravljena tudi plačati ustrezno ceno. Če je kvaliteta, ki sem si jo zamislila, predraga za moj žep, nakup pač opustim ali ga prestavim za nedoločen čas (dokler ne privarčujem dovolj denarja).

Tudi jahanje in konji so zame stvari, kjer se ne bi nikoli cenkala ali pogajala za ugodnejšo ceno ali popuste. Že redne cene so za moje pojme prenizke, cena s popustom, ki ponavadi pride okoli 9,90 EUR za 45 min jahanja, pa se mi zdi najmanj bizarna.

Razumem si, da si skušajo s takimi ponudbami ranči in jahalni klubi povečati obseg strank, ampak zdi se mi, da je to dvorezen meč.

Na nek način se poveča zavedanje o točno določenem ponudniku, toda ko je mrzlica s poceni kuponi mimo in zmanjka vseh nizkocenovnih bonov, gre verjetno večina ljudi na lov za naslednjo ugodno ponudbo pri drugem ponudniku. In obseg strank se v trenutku drastično zmanjša.

#2 Kupujem aktivnost na živem bitju, ne pa na toboganu

Bolj ko razmišljam o poceni jahanju, bolj mi srce ne da, da bi kupila aktivnost na drugem živem bitju po (pre)nizki ceni.

Zavedam se, da je bilo potrebno v to živo bitje, čisto konkretno konja, ki ga bom jahala, vložiti veliko truda, časa in denarja, da je danes sposoben varno nositi enega bučmana, ki konja prvič vidi od blizu.

Ja, tobogan je treba najprej postaviti in ga skozi sezono vzdrževati, izven sezone pa ga brez problema lahko pustimo na dežju, pod snegom, ne da bi ga pogledali. Lahko to naredimo s konjem? Nikakor.

Toboganu je tudi čisto vseeno, kolikokrat se peljete po njem ali če ga primete narobe. Konju pa ni vseeno, koliko ljudi se obeša po njegovem hrbtu. In mu tudi ni vseeno, kolikokrat na dan ga neuki ljudje povlečejo za vajeti, da ga na koncu boli gobec ali da postane povsem neobčutljiv.

Zna biti, da bi tudi sama pred leti še padla na nizko ceno, vendar pa danes zelo dobro vem, koliko dela terja ukvarjanje s konji, zato spoštujem vse, ki imajo konje in se z njimi tudi redno ukvarjajo.

In ker spoštujem njihov čas in trud, nenazadnje pa tudi konje, ne bi tega dela in živali razvrednotila z 9,90 eur, kolikor stane ponavadi 1 ura jahanja na nizkocenovnem portalu.

#3 Realne cene so ponavadi neprijetno presenečenje

Vsi, ki so se navadili na kupovanje jahanja po nizkih cenah, verjetno slej kot prej naletijo na realne cene, torej cene brez popusta. Sledi hudo in neprijetno presenečenje. Kar predstavljam si, da sta prvi reakciji bes in jeza, češ, kako si lahko dovolijo ponujati jahanje po 25 EUR, ko pa smo mi zadnjič plačali malo manj kot 10 EUR? Višek! Nateg!

Dejstvo je, da na nizkocenovnih portalih, kjer jahanje kupite po zares znižani ceni, cene niso niti približno blizu realnim. Močno dvomim, da si s takšnimi ponudbami ponudniki pokrivajo osnovne materialne stroške lastništva konja, poleg tega pa še znanja jahanja, opreme in vsega ostalega kar sodi zraven.

Problem nastane, ko ali kuponov za poceni jahanje zmanjka ali pa jih ravno v tistem trenutku, ko ste si zamislili jahanje, ni na razpolago. Če ste dovolj odločeni, ste prisiljeni poiskati jahanje po normalni ceni. In seveda vas vrže na rit.

Nekateri krivdo mirne duše zvalijo na “požrešne lastnike klubov in konj”, ker je njihova storitev tako draga. Nekateri gredo celo tako daleč, da kljub transparentnim rednim cenam zahtevajo silne popuste, ker so “spomladi za jahanje plačali 9 EUR in zdaj že ne bodo plačevali 3x višje cene.”

Verjamem, da so vas marsikateri ponudniki navadili na res nizke cene, vendar pa se morate zavedati, da so take cene resnično nerealne in povsem skregane s pametjo. Preden naderete ponudnika z redno (in tudi realno) ceno, se raje seznanite, zakaj so redne cene tako visoke.

#4 Kaj, če s tem spodbujam slabo ali neprimerno ravnanje s konji?

Dodaten faktor, ki ga ob vsem razmišljanju upoštevam je, da mogoče s kupovanjem poceni jahanja spodbujam ali celo podpiram slabo in neprimerno ravnanje s konji.

Kaj če ponudnik, ki vam daje tako poceni jahanje, za konje ne skrbi pravilno oziroma jim zaradi pomanjkanja denarja ne daje vsega, kar potrebujejo?

Kaj če so konji slabo oskrbovani, mogoče celo šepajo in morajo kljub temu delati, ker “smo prodali več kot 80 kuponov in jih moramo zdaj podelati”?

Kaj če je oprema ravno tako nizkocenovna in konja mogoče žuli ali ga tišči?

S tem ko kupujem poceni jahanje, lahko mogoče nehote podpiram slabo ali napačno ravnanje s konji. Sama to enačim z obstojem tovarn pasjih mladičkov, kar je v zadnjem času posebej aktualno.

Na eni strani so tovarne pasjih mladičkov ali vzreditelji na črno, na drugi strani pa so kupci, ki hočejo na vsak način psa določene pasme. S kupovanjem psov v tovarnah pasjih mladičkov čisto konkretno podpirajo tovrstne tovarne in vzreditelje na črno. Dokler bodo ljudje kupovali pse takega izvora, toliko časa bodo taki vzreditelji in tovarne psov tudi obstajali.

Povsem enako je pri konjih. S kupovanjem poceni jahanja na nizkocenovnih portalih morda podpiram neprimerne lastnike ali slabo ravnanje s konji. Jaz si take odgovornosti ne bom naprtila. Kaj pa vi?

#5 Konji ne smejo biti poceni zabava za preganjanje dolgčasa

Za moje pojme so konji preveč plemenite živali, da bi jih podcenjevala s poceni ponudbami jahanja.

Ker zelo dobro vem (mimogrede, v zadnjih letih sem se o tem dobro podučila), koliko dela in tudi denarja gre za posameznega konja, se mi zdi edino pošteno, da za aktivnost z njimi plačam ustrezno ceno. Četudi je ta visoka.

Edino pošteno bi bilo, da tudi VI za jahanje plačate primerno ceno, ki je na nek način “odškodnina” za uporabo in izrabo konja ter opreme. Nenazadnje pa tudi za to, da nas konj 45 minut prenaša na svojem hrbtu, z vsem našim neznanjem in neumnostmi vred.

Ko boste naslednjič razmišljali o jahanju, preskočite superugodne ponudbe za jahanje. Raje pojdite manjkrat jahat, pa zato jahajte kvalitetno, na primernem prostoru, s primernimi konji, s primerno opremo in primerno usposobljenimi ljudmi.

Predvsem pa, naredite konjem uslugo. Ne izrabljajte jih kot poceni sredstva za zabavo, ampak jim izkažite spoštovanje, ki si ga zaslužijo. Tudi s tem, da za druženje z njimi plačate ustrezno, realno in ja, VISOKO ceno.

Frederic Pignon – mož, ki pleše s konji

12 marec, 201715 julij, 2017 Admin 1

Video: mož, ki pleše s konji

Frederic Pignon pleše s konji, največkrat s frizijci in andaluzijci.

Vzemite si nekaj minut in si najprej oglejte čudovit ples treh črnih frizijcev. Prekrasna predstava, v kateri se skoraj nevidno izmenjavajo konji, njihov vodnik, črno in črno, sodelovanje in spoštovanje.

(članek se nadaljuje pod videom)

Frizijski konji so že tako ali tako znani po energičnem in gracioznem gibanju, Frederic pa je iz njih potegnil še več. Frederic in vsi trije konji so v popolnem razumevanju, kar nam jemlje dih.

Vsak konj je velika avantura

Frederic Pignon za nekatere velja za enega izmed najboljših konjskih trenerjev na svetu. Izredna pozornost, ki jo posveča razumevanju in komunikaciji s konji, sta zagotovo eden izmed razlogov za njegove uspehe.

Njegova frizijska žrebca Phoebus in Paulus redno nastopata v konjeniškem showu Cavalia, do nedavnega pa sta ju spremljala tudi andaluzijska konja Dao in Templado.

Frederic je že od malih nog rastel v družini, kjer je bila strast do konj na prvem mestu. Kot otrok se je družil s psi, konji in kokošmi, med druženji pa jih je učil različnih trikcev. Prve otroške izkušnje in zanimanje so kasneje postale obsesija njegovega življenja. Obsesija s konji, seveda, in to na dober način.

Skozi leta se je naučil razvijati poglobljen odnos s svojimi živalmi, ki temelji na spoštovanju in vzajemnem razumevanju.

Za Frederica je vsak konj skrivnost, ki jo je treba odkriti

Frederic Pignon je že kot otrok ure in ure postaval ob konjih in skušal poslušati njihove misli. In to še vedno počne, že zadnjih 40 let. Ob konjih poskuša razvozlati njihove skrivnosti, da bi jih bolje razumel in da bi tudi konji bolje razumeli njega. Zadnja leta veliko potuje po svetu s svojim konjskim spektaklom Cavalia.

S svojim andaluzijcem Templadom, ki ga žal ni več, je Frederic razvil tesen in pristen odnos. Templado je pustil neizbrisen pečat v Fredericovem srcu in tudi v srcih množic, ki so Templada občudovali v predstavah.

Pignon se zaveda, da se v svetu konj ne more zanašati le na preizkušene in znane metode, ampak skuša konja razumeti kot posameznika. S konji ne smemo delati kot s kolesi, vedno na enak način. Konje moramo razumeti iz srca. Odnos z vsakim konjem je nekaj posebnega, je avantura od začetka in nikoli ne veš, kje in kako se bo končala.

Pri razumevanju konj in ravnanju z njimi ga je največ naučil ravno pokojni andaluzijski žrebec Templado. Templado je Fredericu pokazal, da je vsak konj vesolje zase, da je nekaj posebnega, zato se je treba z vsakim konjem tudi naučiti ravnati. Kar deluje na enem konju, ni nujno, da bo delovalo tudi na drugem konju. V svetu konj ni trdnih in zacementiranih pravil, vedno se moramo prilagajati. Ravno zaradi Templada je Frederic spoznal, da se moramo mi, ljudje, prilagajati konjem in konjem prilagajati tudi svoje znanje. Templado je Fredericu pokazal, da je treba imeti pri delu s konji vedno odprt um, vedno iskati nove možnosti, nove načine in novo komunikacijo s konji.

Vsak konj nas lahko nauči in ti pokaže mnogo več, kot pričakuješ ali verjameš

Frederic in njegova žena Magali sta pionirja etoloških načinov treninga konj, filozofije, ki spodbuja naravno vedenje, užitek, improvizacijo in igro. Skozi svoje edinstvene življenjske izkušnje spoznavata različne konje in jim pustita, da jima počasi odkrijejo svoje tančice in pokažejo svoje skrivnosti.

In na koncu vedno osupla ugotavljata, da so inteligenca konj, njihova komunikacija, sposobnosti in konji nasploh izredno impresivni in na moč fascinantni.

Skozi Fredericove oči konje začenjamo spoznavati v novi luči in odkrivati nove načine druženja z njimi, ki temeljijo na spoštovanju in globoki povezavi s temi prekrasnim živalmi.

Fredericu se lahko pridružite na njegovi Facebook strani.

Fotke: Céline Dufourd – Photographie

Kako začeti z jahanjem

6 marec, 201715 julij, 2017 Admin 0

Kako začeti z jahanjem? In tudi kje začeti? Ponavadi vsi najprej pomislimo na tečaj ali šolo jahanja, se vpišemo in gremo od tam naprej.

Ampak z jahanjem lahko začnete tudi drugače. Morda boste presenečeni, toda jahanje se najprej začne v glavi, nadaljuje se s spoznavanjem konj in delom s konji na tleh, šele nato je čas za jahanje v sedlu.

Kako se torej lotiti učenja jahanja?

Preberite vse o konjih in se čimveč naučite teorije

Če želite jahati…no, če želite sčasoma dobro jahati, morate najprej spoznati konje. Kot vedno skušam dopovedati vsem, ki me le hočejo poslušati, konji za razliko od teniškega loparja niso rekviziti. Konji so živali, ki čutijo vse, kar počnete z njimi in se na vaše ravnanje tudi odzivajo. Pri jahanju niste sami, ampak imate zraven še (skoraj) enakovrednega partnerja, ki dela skupaj z vami.

Več kot se boste že pred učenjem jahanjem naučili o konjih, lažje vam bo začeti jahati, lažje boste razumeli, zakaj so stvari pri konjih take ali drugačne in verjetno boste tudi lažje razumeli jahanje kot aktivnost. Ker sta v jahanju udeležena dva, jezdec in konj, boste jahanje hitreje doumeli, če boste razumeli tudi žival, na kateri sedite.

Kako in kje začeti z jahanjem? Na tleh

Mogoče se sliši nelogično, vendar se jahanje začne na tleh. Nikakor ne v sedlu. Jahanje in odnos s konjem se namreč začneta že pri učenju ravnanja s konjem, ko ga vodite iz izpusta. Zametki odnosa z njim se začnejo razvijati med krtačenjem in čiščenjem. Znanje o konju in jahanju začnete pridobivati tudi z natikanjem oglavke, s sedlanjem in vodenjem na roki.

Veste, včasih ne bi bilo prav nič narobe, če bi kakšno uro preživeli samo v družbi konja. Se pravi, da se bi se z njim le družili, ga opazovali v izpustu ali morda na travniku, pomagali pri njegovi oskrbi, ga prihajali le krtačiti in sprehajati. Šele nato bi začeli razmišljati o tem, da se boste povzpeli v sedlo.

Poiščite koga, ki jaha in se pogovorite z njim

Dodaten vir za učenje jahanja in pridobivanje znanja o konjih je seveda tudi nekdo, ki se tudi sam/a ukvarja s konji in redno jaha. Ne govorite z nekom, ki je ravnokar opravil začetni tečaj jahanja, ampak poiščite nekoga, ki ima konja že več let in ki že dolgo jaha.

Navežite stik, povabite ga/jo na kavo ali na kosilu (plačate ga seveda vi 🙂 ), vnaprej povejte, kaj bi se želeli pogovoriti in potem neutrudno postavljajte vprašanja.

Postavite vsa vprašanja, ki vam v zvezi z jahalno šolo in konji padejo na pamet in ki vas zanimajo. Ne bojte se spraševati podrobnosti, dajte si razložiti pomembne stvari, tako da boste na koncu res dobro razumeli, kaj in kako. Morda bo za to potrebnih več kav ali kosil. Še bolje bo, če poiščite več različnih jahačev, saj boste od vsakega dobili drugačen vpogled v jahanje.

Stopite v bližnji konjeniški klub in se pozanimajte

Večina konjeniških klubov ima usposobljene inštruktorje in jahače za rekreativno in tudi tekmovalno jahanje, zato so zagotovo eden izmed najbolj relevantnih naslovov, kjer se lahko pozanimate o tečaju ali učenju jahanja.

Zatorej poiščite najbližji konjeniški klub ali pa klub, o katerem ste za začetek dobili najboljši občutek. Pripravite si vprašanja, ki vas zanimajo. Še najbolje je, da si jih kar zapišete na listek ali v telefon.

Preden se odpravite na obisk, pokličite in se dogovorite za točen termin obiska. Če tega ne boste storili, boste lahko hodili zaman, saj bodo klubski ljudje ravno na polno zaposleni z lekcijami jahanja in se vam ne bodo mogli primerno posvetiti.

Čeprav sta mail in Facebook v zadnjem času postala izjemno priljubljeni sredstvi komunikacije, vam svetujem, da izbranega kluba s tisoč in enim vprašanjem ne “napadete” po mailu ali FB.

Vzemite si čas in stopite tja osebno, saj boste tako boste tako dobili boljši občutek o posameznem klubu. Nenazadnje si boste morali za jahanje tako ali tako vzeti veliko časa (verjetno več, kot si zdajle predstavljate) in hoditi na ure. S tem pokažete sebi in drugim, da mislite resno.

Če se mislite resno lotiti jahanja, potem raje ne hodite na kmetije, kjer imajo le delovne (kmečke) konje. Ti konji niso enaki rekreativnim konjem ali šolskih konjem, ki jih klubi uporabljajo za učenje jahanja. S tem ne mislim, da so kmečki konji kaj slabši, le navajeni niso početi stvari, ki jih znajo konji v jahalnih šolah.

In če boste od začetka dobili napačno sliko o jahanju ali osnovo, vas bo stalo precej truda (tudi inštuktorjevega v pravi šoli jahanja), da boste te začetne napake izničili in začeli povsem od začetka.

Trezno in objekivno razmislite, ali res nameravate jahati

Ko boste prebrali že trideseti članek o učenju jahanja na internetu, se pogovorili z najmanj tremi izkušenimi jahači in obiskali vsaj dva konjeniška kluba, je čas za resen razmislek in pogovor s samim seboj.

Imate kljub vsem informacijam in opozorilom še vedno dovolj želje po jahanju?
Vas od jahanja ne bo odvrnilo dolgotrajno učenje in vlaganje veliko truda?
Boste zdržali leto ali dve (včasih suhoparnega) drilanja v sedlu?
Si res želite naučiti vsega (ali pa vsaj večine) o konjih?
Boste imeli dovolj časa, da se boste svojemu novemu hobiju ali aktivnosti resno posvetili?
Boste imeli za nadaljnjih 2 ali 3 leta dovolj finančnih sredstev, da boste lahko plačevali lekcije jahanja?
Imate na voljo tudi dovolj finančnih sredstev, da si boste lahko kupili primerno opremo za jahanje

Če ste pri kateremkoli izmed zgornjih vprašanj odgovorili z “ne vem” ali “nisem čisto prepričan/a”, je mogoče smiselno, da še malce počakate in se jahanja lotite kasneje.

Dogovorite se za začetnih 5 ur jahanja

Ko ste se pogovorili sami s seboj in prišli do nedvoumnega sklepa, da se boste začeli učiti jahanja, se konkretno lotite dela.

Stopite v šolo jahanja, ki ste jo izbrali in se dogovorite za prvih nekaj jahalnih ur. Ni vam potrebno prav nič hiteti in vplačevati 10 ur skupaj, čeprav bi bilo to za vas bolj ugodno.

Pojdite raje postopoma. Pet ur učenja jahanja je za začetek povsem dovolj. Malo bolj od blizu boste spoznali, kako poteka tečaj jahanja, kako pravzaprav sploh poteka jahanje, kakšni so konji, koliko časa vam vzame, da opravite eno lekcijo (skupaj s pripravo, prevozom in na koncu vrnitvijo domov).

Po petih urah, ko boste imeli malce boljšo sliko o jahanju, lahko seveda nadaljujete in zakupite dodatnih 5 ali pa 10 ur, kakor boste želeli.

Lahko pa tudi preprosto odnehate. V tem ni prav nič sramotnega ali slabega. Če boste ugotovili, da jahanje ali konji iz kateregakoli razloga niso primern za vas, si boste naredili največjo uslugo in jahanje prepustili drugim.

Še več, prenehanje z jahanjem je lahko celo najboljša odločitev, ki jo lahko sprejmete.