Najlepši konji na svetu

 

Frizijec

Frizijski konji izhajajo z Nizozemske. Večinoma so črni, izredno graciozni in okretni. Verjetno so bili predniki frizijcev bojni konji, kasneje so jih uporabljali za vleko voz. Današnji frizijci so konji za prosti čas, njihova lepota pa očara vsakogar.

konji slike
Frizijec

Ahkal teke

Konji pasme akhal teke so eni izmed najlepših na svetu, mnogi celo menijo, da so najlepši. Zaradi posebne sestave se njihova dlaka kovinsko sveti, kar jim daje poseben čar.

 

konji slike
Akhal teke

 

Ciganski konj

V Ameriki ciganskim konjem pravijo gypsy vanner. Romi so jih nekdaj uporabljali za vleko svojih bivalnih vozov, zato so ti konji močni, vzdržljivi, še posebej dobro pa prenašajo slabo vreme. Njihov videz je zaradi goste grive in bogato odlakanih nog preprosto osupljiv.

konji slike
Ciganski konj

Arabec

Arabski konji so vitki, vzdržljivi in tudi precej temperamentni, zato so precej zahtevni. Bili so tesni spremljevalci puščavskih beduinov, ki so jih večkrat spustili v svoje šotore, predvsem zato, da jih ne bi nepridipravi ukradli. Zaradi svoje elegance kradejo poglede, kjerkoli se pojavijo.

konji slike
Arabski konj

Haflinger

Prijazni haflingerji so pravzaprav naši sosedje, saj izhajajo iz avstrijske Tirolske. Veliko jih imamo tudi v Sloveniji, na splošno pa so nezahtevna pasma, precej mirne narave in prekrasnega videza. Preprosto ne moremo mimo tega avstrijskega lepotca, ki je s svetlorjavo barvo in skoraj blond grivo pravi balzam za oko in dušo.

konji slike

Andaluzijec

Andaluzijec ali »čisti španski konj« izhaja z Iberskega polotoka. Njegova ponosna drža, bogata griva in dolg rep sta dajala vtis odličnosti, zato so bili posebej priljubljeni med plemiči. Andaluzijski konji so močni, inteligentni, krotki in rahločutni. Ko se zapodijo čez polje, preprosto ostanemo brez besed.

konji slike
Andaluzijec

Mustang

Mustangi so prostoživeči konji Amerike, potomci konjev, ki so jih na kontinent pripeljali Španci. Čeprav so potomci udomačenih konj, veljajo za divje konje. Mustangi so sinonim svobode, neukročenosti in ameriških širjav.

konji slike
Mustang

 

Islandski konj

Prijazni majhni, močni in vzdržljivi, to so islandski konji. Znani so po svoji prijaznosti, res bogati grivi in simpatičnemu videzu. Čeprav so morda malo manj elegantni kot na primer andaluzijec ali frizijec, pa so zato toliko bolj ljubki.

konji slike
Islandski konj

Lipicanec

Ko smo pri najlepših konji, nikakor ne smemo mimo slovenskega lipicanca. Snežno beli elegantni konji, ki izvajajo zahtevne dresurne točke, so sinonim Slovenije. In ko jih gledamo v elementu, smo lahko upravičeno ponosni na njih.

Zanimivo je, da se lipicanci rodijo črni. Šele ko odrastejo, se počasi spremenijo v bele.

konji slike
Lipicanec

Shire

Shire je angleški delovni konj, ki je v preteklosti vlekel zelo težke tovore, pogosto so bili to sodi s pivom. Konji so izredno veliki, zato tudi ni čudno, da so rekorderji. Dva Shire konja si namreč lastita Guinessov rekord tako za največjega konja na svetu pa tudi za najvišjega konja na svetu.

konji slike
Shire

 

 

Namesto darila denar podaril konjem

Majhna dejanja v življenju štejejo veliko in še posebej ganljivo je, ko nesebično gesto storijo otroci.

 darilo za konjeOsemletni Christian Hackett iz Pensilvanije je pred kratkim dopolnil osem let. Ko se je bližal njegov rojstni dan, je fant vse svoje bližnje prosil, naj mu ne kupujejo daril, Namesto daril je raje zbiral denar, ki ga je pridno hranil v posebnem vrču.

Njegovim staršem, babicam, dedkom in prijateljem se to sprva ni zdelo prav nič nenavadno. Menili so, da fant zbira za kakšno posebno darilo, ki si ga bo potem kupil sam. Ravno zaradi tega so ostali skoraj brez besed, ko jim je Christian na rojstni dan razkril, da bo ves zbrani denar podaril konjem. In to ne kar katerimkoli konjem. Christian je zbrani denar namenil konjem iz policijske enote v svojem mestu.

Še več, denar je prav posebej namenil za gradno novega hleva za policijske konje.

Seveda približno 320 EUR, kolikor jih je zbral, ne bo dovolj za gradnjo celotnega hleva, morda pa se bo po njem zgledoval še kdo in se bo tako sčasoma nabralo dovolj denarja, da bodo policijski konji dobili nov hlev.

Christianova ljubezen do konj izhaja še iz njegovega otroštva. Pred leti so namreč ugotovili, da ima mladi mož težave z zbranostjo, zato se je težje učil in prilagajal učnemu programu.

Starši so ga zaradi tega peljali na terapijo s konji, ki mu je precej pomagala pri izboljšanju zbranosti. Že po nekaj terapijah se je Christian sdarilo za konje pomočjo konj lažje učil in dosegal boljše uspehe v šoli. Hkrati je med terapijo bolje spoznal konje, se veliko naučil o njih in se na nekatere izmed tudi precej navezal.

Konji so pač čudoviti ambasadorji dobre volje na štirih nogah ter navdih za mnogo odraslih in tudi otrok.

Tudi osemletnega Christiana so prav konji navdihnili, da je svoje rojstnodnevno darilo namenil prav njim. Ker se mu je zdelo preprosto prav. In ker so konji njegovem mnenju res super.

In temu ni kaj dodati. Le to, da bi Christianov zgled navdihnil še koga 🙂

 

Povzeto po Wideopenpets 

konjiček

Konjiček s podobo konja in srčkom

konjičekNarava in življenje pišejo, v tem primeru pa pravzaprav rišejo nenavadne vzorce in oblike 🙂

Pred časom se je v Angliji skotil konjiček, ki je na hrbtu nosil skoraj popolno podobo belega konja, za nameček pa ima na ritki še bel srček.

Nasploh je zgodba konjička Da Vincija, po domače poimenovanega Vinny, malce nenavadna.

Jahalna šola Fyling Hall Riding School v angleški pokrajini Yorkshire, je namreč iskala novega konja. Zaradi povečanega povpraševanja so potrebovali dodatnega konja in tako so šli na oglede.

Po nekaj tednih so našli kobilo Katie, Da Vincijevo mamo. Katie so najprej spoznali, potem pa je začela delati v šoli jahanja. Kar dva meseca je Katie pridno nosila otroke in odrasle, ki so z njeno pomočjo osvajali prve korake v jahanju.

Kmalu pa so lastniki opazili, da Katie postaja vse bolj okrogla. Seveda se jim je zdelo to nenavadno, saj so jo hkonjičekranili ravno prav, hkrati pa se je vsak dan dodobra razgibala.

Ker se Katie kar ni in ni nehala debeliti, so lastniki posumili, da je verjetno breja. Nemudoma so je umaknili iz šole jahanja, ji zagotovili miren kotiček in čakali. Res se je le nekaj tednov kasneje skotil konjiček, ki so ga poimenovali Da Vinci, zdaj pa ga kličejo Vinny.

Ko so si mladega konjskega fanta bolje ogledali, so opazili, da ima prav nenavaden vzorec. Na hrbtu je imel skoraj popolnoma izrisano podobo konja, na ritki pa še srček.

Kaj je imela narava v mislih s tem, ne vemo 🙂 Vemo pa, da Da Vinci lepo raste in je na dobri poti, da bo postal pravi konjski lepotec. Konjiček je zelo živahen, radoveden, vsak dan pa ima obiske otrok iz bližnje in daljne okolice. Otroci se z njim celo igrajo, seveda pod budnim budnim očesom odraslih, zato je konjiček prijazen in tudi lepo vzgojen. Pravi srček… tak kot tisti, ki ga nosi na ritki 🙂

Poglej video konjička Da Vincija

 

Velikokrat se zgodi, da se konji skotijo s takimi ali drugačnimi barvnimi vzorci. Nekateri imajo lise po vsem telesu, nekateri na čelu nosijo zvezdo, zelo redko pa so vzorci na dlaki karkoli drugega kot le naključne oblike.  

zanimivosti o konjih

Zanimivosti o konjih

Konji so najbolj plemenite živali in ko jih gledamo med dirjanjem, si zlahka predstavljamo, zakaj. Človeku so se pridružili nekje okoli 2000 – 4000 let pred našim štetjem, skozi zgodovino pa so nam pomagali pri delu na polju, transportu in celo v vojnah.  

Verjamem, da je še mnogo, česar ne vemo o konjih, tokrat pa smo zbrali 35 zanimivosti o konjih. Nekatera izmed njih so zelo osupljiva.

#1 Konji imajo največje oči med vsemi kopenskimi sesalci in vidijo skoraj na vse stranizanimivosti o konjih 1

#2 Na svetu obstaja okoli 400 različnih pasem konj

#3 Žrebički lahko tekajo nakoli že nekaj ur po rojstvu

#4 Včasih se nam zdi, da se konj smeji. Vendar pa v resnici voha, saj imajo konji pod ustnico poseben organ, s katerim bolje vohajo

#5 Konje je izjemno rad slikal priznani umetnik Leonardo Da Vinci

#6 Konji ne morejo bruhati, zato so prebavne motnje za njih lahko usodne

#7 Dirke s kočijami so bile kot olimpijski šport priznane leta 680 p.n.š

#8 Konji imajo radi karkoli sladkega. Kislih ali grenkih priboljškov se niti dotaknili ne bodo.

#9 Konji lahko spijejo do 100 litrov vode na dan, v krajih z zmerno klimo precej manj

#10 Konjevi zobje nenehno rastejo. Brusijo si jih s prehrano, kljub temu pa je potrebno udomačenim konjem vsakih nekaj let pobrusiti zobe, saj imajo drugače težave s prehranjevanjem

#11 Konjevo kopito tudi nenehno raste, ponavadi traja od 9 do 12 mesecev, da zraste v celoti.

#12 Podobe konj so našli na jamskih slikarijah iz leta 15000 pr.n.š.

#13 Če konja zebe, je predel za ušesi mrzel.

#14 Konji imajo v ušesih 16 mišic, zato jih lahko obračajo na vse strani

#15 Poniji ponavadi živijo dlje kot »običajno veliki konji«– tudi do 50 let

#16 Konjevo koleno je enako kot človeško zapestje

#17 Legenda pravi, da je arabske konje »iz peščice južnega vetra« ustvaril Alah

#18 Dolgoročni spomin konjev je odličen – še posebej dobro si zapomnijo, kje so se česa prestrašili

#19 Najstarejši konj je doživel 62 let. Poginil je l. 1822 (več o starosti konj najdeš tukaj)

#20 Konji vidijo skoraj 360 stopinj okoli sebe. Edini točki, kjer imajo slepo pego, so direktno pred njimi in direktno za njimi

#21  Konj je eden izmed 12 znakov kitajskega horoskopa. Ljudje, rojeni v znamenju konja naj bi bili inteligentni, neodvisni in svobodnega duhazanimivosti o konjih 2

#22 Divji konji živijo v čredah, ki štejejo od 3 do 20 živali. Čredo vodi dominantni žrebec

#23 Odrasli žrebci (ali kastrati) imajo 40 zob, kobile pa 36

#24 Konji imajo tako imenovan binokularen vid. To pomeni, da z vsakim očesom vidijo različno

#25 Konjsko kopito je iz iste snovi kot človeški lasje in nohti

#26 Ko merimo konja, ga vedno merimo na vihru, saj je ta vedno enako oddaljen od tal

#27 Konji lahko dihajo samo skozi nos, čez usta ne morejo.

#28 Beli konji se ne rodijo beli. Ponavadi se rodijo temnejše barve, nekateri so tudi črni, potem pa se postopoma spreminjajo v bele… nekateri so čisto beli šele, ko so stari 10 let

#29 Največja zabeležena hitrost konja je bila 88 kilometrov na uro. Povprečna hitrost konja je sicer okoli 45 km na uro

#30 Konji ponoči vidijo bolje kot ljudje. Vendar pa se njihovo oko na temo privaja dlje časa kot človeško, včasih tudi do 20 minut.

#31 Latinsko poimenovanje za konja je Equus ferus caballus

#32 Poni pravimo konjem, ki so nižji od 150 cm (med ponije na primer štejejo islandski konji).  Živalim, ki so višje od 150 cm, pravimo konji

#33 Konji so rastlinojedi, kar pomeni, da se hranijo izključno z rastlinami (sveža trava, seno…)

#34 Na svetu je okoli 60 milijonov konj (divjih in udomačenih)

#35 Policija konje uporablja že od 17. stoletja dalje. Sicer so jih v sodobnem času nadomestili avtomobili, vendar pa policisti na konjih še vedno opravljajo nekatere naloge in dolžnosti

 

Še nekaj dodatnih zanimivosti najdete tukaj 🙂

 

Ali konji lahko govorijo?

Ali konji govorijo? Seveda, ves čas. Med seboj se znajo vse zmeniti v trenutku, pri komunikaciji z ljudmi pa so pogosto manj uspešni, predvsem zato, ker jih ljudje slabše razumemo. No, tiste osnovne znake, na primer »lačen sem«, »siten sem«, to že razumemo, manjših podrobnosti pa ne moremo razumeti, razen če konja zares dobro poznamo.

 

Pred kratkim pa so znanstveniki našli nov način komunikacije s konji, s katerim lahko konji »svojim ljudem« na primer povedo, da jim je vroče ali pa da jih zebe.

V poskusu je sodelovalo 23 konj, ki so se s svojimi oskrbniki naučili odlično komunicirati v borih dveh tednih.

 

V tem primeru pogovora med konji in njihovimi oskrbniki seveda ne gre za globoke filozofske razprave o smislu življenja, temveč za precej bolj preproste stvari, kot so »vroče mi je« in »zebe me«.

Zanstveniki so namreč želeli preveriti, ali jim bodo konji znali sporočiti, naj jim nadenejo deko oziroma jo odstranijo. Za konje so izdelali posebne, zelo enostavne tablice. Na prvo tablico so narisali ležečo črto, druga tablica je bila povsem prazna, na tretji tablici pa je bila narisana pokončna črta.

konji govorijo

Kako konji govorijo s tablicami v tem primeru?

Pokončna črta je pomenila »odstrani deko z mene, vroče mi je«.

Prazna tablica je pomenila »v redu sem, ne zebe me in ni mi vroče«.

Ležeča črta je pomenila »daj mi deko, zebe me«.

 

No, da bi konjem nekoliko olajšali delo, so raziskovalci konje odpeljali ali v zelo vroče ali pa zelo hladno okolje. V vročem okolju so konju nadeli deko in čakali, kaj jim bo sporočil. Ni minilo dolgo, ko so konji začeli iskati način, da bi svojim oskrbnikom sporočili, da jim je vroče.

 

Če so za komunikacijo uporabili tablice s črtami in ljudem sporočili, da jim je vroče, so jih raziskovalci nagradili s korenčkom in jim sneli deko.

konji govorijoEnako so ravnali tudi, ko jim je konj sporočil, da ga zebe. V tem primeru so mu brž nadeli deko in ga spet nagradili s korenčkom.

Če so se konji »zmotili«, se dotaknili napačne črte in na ta način zahtevali, da jim oskrbniki snamejo deko, čeprav je sploh niso imeli, niso dobili nagrade.

 

Vsakič, ko je konj sporočil, kako se počuti, so znanstveniki tudi preverili, ali konjevo sporočilo drži. Če jim je konj na primer sporočil, da mu je vroče in želi, da mu snamejo deko, so raziskovalci ugotovili, da so bili konji pod deko resnično preznojeni, kar je kazalo, da jim je tudi resnično vroče.

 

Konji so na ta način kmalu ugotovili, da jih ljudje razumejo in jim ustrežejo. Z zgolj 10-15 minutnimi vajami vsak dan, so se konji v 14 dneh naučili izbrati pravo tablico in kmalu so oskrbnikom hitro in pravilno sporočali, kako se počutijo. Seveda so bili za pravilno komunikacijo vsakič lepo nagrajeni.

 

Konji so šli celo korak dlje. Ko so ugotovili, da jih ljudje razumejo in ravnajo temu ustrezno, so se dobesedno navdušili nad novo odkrito komunikacijo z ljudmi. Kmalu so namreč brez nagrade in posebne spodbude sami od sebe sporočali svoje počutje in iskali pozornost svojih oskrbnikov.

Namesto zaključka

Dejstvo je, da konji veliko komunicirajo in nam povedo vse. Le ljudje se jih moramo naučiti čim bolje razumeti. Naša naloga ni, da od konjev zahtevamo, da se naučijo našega jezika. Mi, ljudje, se moramo prilagoditi konjem in se naučiti njihovega jezika. In kot kaže, je zgornji poskus dober začetek v to smer.

 

Povzeto po I fucking love science 

Poni je konj v manjši izvedbi  

Dejstvo je, da so poni konji luškani. Ljudjem so všeč, ker so majhni, majčkeno zavaljeni, nekateri so majhni nagajivčki, nekateri pa znajo biti resnično »žleht«. Večina ponijev zna biti res »kul«, nekateri pa so res precej nesramni in nevzgojeni. Ampak take smo jih naredili mi, ljudje.

Kajti poniji so v resnici čisto pravi konji, le v manjši izvedbi. Tako kot čivava ne ve, da je majhna, tako tudi poniji ne vedo, da so majhni. Po miselnosti in vedenju so to čisto pravi konji.

Vsi poni konji sploh niso majhni

poni fjord
Fjordski poni

Ko omeniš ponija, si večina ljudi predstavlja mini konjička, nekje do pasu, z malček zavaljenim trebuhom, kratkimi nogami in gosto grivo. Ampak v resnici za ponije veljajo vsi konji, ki so visoki do 150 cm. Med ponije tako spadajo mini falabelle (do 86 cm) pa majhni šetlandski poniji in tudi nekoliko večji islandski konji ali welsh poniji. Poniji obstajajo v številnih pasmah, barvah in podobah. Že prej omenjeni šetlandski poniji, ki so visoki okoli 80-100 cm, potem pa imamo še nemške jahalne ponije, ki so visoki okoli 140 cm pa na primer fjordski poni, connemara poni in še kar nekaj jih je.

Poni konji niso samo za otroke

poni shetland
Shetland poni

Ker velja splošno prepričanje, da so poniji tisti majhni konjički, ki ljudem sežejo komaj do pasu, je s tem povezano tudi prepričanje, da so poni konji primerni samo za otroke. Pa vendar, kot smo ugotovili že zgoraj, 150 cm visok konj sploh ni tako majhen in lahko zaradi svoje robustne telesne zgradbe brez problema nosi odrasle. Na primer fjordski poni (na sliki zgoraj) je tako močan in vzdržljiv, da ga lahko jahajo tudi odrasli.

Seveda ne smemo pretiravati in na fjordskega ponija naložiti 110-kilskega človeka (ja, bo treba pač shujšati ali poiskati večjega konja), vendar pa večji poniji brez težav nosijo normalno težko odraslo osebo.


Poni konji imajo super osebnosti

Če so lepo vzgojeni in če z njimi delamo pravilno, so lahko poniji krasni konjički. Že v osnovi so precej brihtni in zelo učljivi. Seveda je tudi tukaj pogoj, da z njimi ne delamo kot z majhnimi kužki, ampak kot z odraslim, normalno velikim konjem.

Seveda se najdejo izjeme. Nekateri poniji so malce trmasti že po naravi, nekateri so pač slabo vzgojeni, nekateri so bili zanemarjeni ali pa se z njimi ni pravilno ravnalo. Ampak take »izjeme« najdemo tako pri ljudeh kot tudi pri psih in velikih konjih.

Poni konji niso žrebički

Nekateri ljudje mislijo da so poniji mini konji le začasno, da bodo čez nekaj časa zrastli v »prave«, velike konje. In vendar to ni res. Poniji so pravi konji, le v manjši podobi. Večina jih bo vedno ostala majhna, saj imajo tako zapisano v svojih genih.

V svoji glavi pa bodo vsi poni konjiči vendarle dozoreli in ko zrastejo, se poniji obnašajo čisto enako kot vsi ostali konji. Imajo enake potrebe, enake »muhe«, enako miselnost in enako dojemanje sveta.

Največja usluga, ki jo lahko narediš poniju je, da ga obravnavaš kot »velikega« konja. In da mu ne popuščaš, ker je majhen in luškan, ampak od njega zahtevaš povsem enake stvari kot jih zahtevaš od velikih konj.

 

prodaja konja

Prodaja konja ni mačji kašelj

 Prodaja konja ni mačji kašelj oziroma to ne bi smela biti.

 

Pa je, kot kaže hiter pogled na aktualne oglase za prodajo konj, za nekatere prav to.

 

Vsak dan je na Bolhi objavljenih okoli 200 do 300 oglasov za prodajo konj, od katerih jih je veliko videti kot polizdelek. Opisi so tako skopi, da si ne moreš prav dobro razložiti, kakšen konj je sploh na prodaj, fotografije konj so neatraktivne in prav nič seksi. Če sploh so.

 

Kasneje še ugotoviš, da se cel kup prodajalcev sploh ne oglaša na telefon, še manj odpisujejo na maile ali sporočila preko Bolhe.  Včasih se ob kakšnem oglasu resno vprašam, ali dotični prodajalec resnično prodaja konja ali pa se samo naslaja nad številom klicev, ki jih dnevno prejme zaradi oglasa.

 

Slike v oglasih, na katerih so konji blatni do hrbta, slikani v laufštali, polni iztrebkov, konji, ki se pasejo kar na družinskem zelenjavnem vrtu… je to res primerno za prodajni oglas?

 

Mislim, da bo vsak resen kupec take oglase za prodajo konja v trenutku preskočil, saj se mu verjetno že na prvi pogled zdi, da je prodajalec prodajo vzel z levo roko in v oglas ni vložil niti kančka truda. Včasih se celo vprašam, ali nameravajo konja resno prodajati ali pa imajo preprosto preveč časa, da lahko odgovarjajo na klice mešetarjev, na pol odločenih kupcev in celo najstnikov, ki zadnje čase na veliko “biznisirajo” po internetu.

 

Resnično si ne predstavljam, da bi oglas, kot je tole pritegnil resnega kupca. Oglas nima slike, opis je hudo pomanjkljiv in videti je, kot da ga je nekdo spisal v čikpavzi med cepljenjem polen.

prodaja konja

 

 

Predstavljam si, da 99% klicev potencialnih kupcev ob takem oglasu pač ne more biti nič drugega kot potrata časa, saj ljudje sprašujejo za ceno, opis, karakter konja in tako prodajalec cele dneve odgovarja na ena in ista vprašanja.

 

Ali ne bi bilo bolj učinkovito vse to zapisati v oglas, da lahko vsak potencialen kupec hitro presodi, ali je konj vreden resnejšega zanimanja ali pa ga bo raje preskočil?

 

Dejstvo je, da bo določen odstotek kupcev vaš oglas preskočil v vsakem primeru. Nekateri bodo oglas preskočili zaradi opisa, ker bodo izvedeli, da konj na primer ni primeren za začetnika. Drugi ga bodo preskočili zaradi cene. Tretjim se oglas ne bo zdel zanimiv iz čisto drugega razloga. In prav je tako.

 

Bistven namen oglasa namreč je, da gredo skozi sito primernih kupcev vsi, ki jim konj zaradi kateregakoli razloga ne ustreza ali pa ni primeren za njih. Na koncu bo ostalo 10% potencialnih kupcev, ki vas bodo poklicali in se dogovorili za obisk.

 

Kakšen bi moral biti oglas za prodajo konja in kako konja sploh prodajati?

Dober oglas za prodajo konja vsebuje korekten in čimbolj natančen opis

V oglas vključite čimveč podatkov o konju, predvsem, koliko je star, visok, koliko časa ga imate, v kakšnih razmerah trenutno živi, za kaj ste ga do zdaj uporabljali, kakšen je njegov karakter, za koga je najbolj primeren, kje se nahaja in kako je z možnimi ogledi ali preizkušnjami.

 

Če ste pripravljeni konja dati “na probo”, zapišite tudi to.

 

Več podatkov ko zapišete o konju, hitreje boste izločili neprimerne in neresne kupce. Hkrati boste dali tudi vtis resnosti in korektnosti z vaše strani.

 

Fotografije za prodajo konja

Fotografije, ki jih boste objavili pri oglasu za prodajo konja, naj bodo čimbolj kvalitetne. Nejasne in zabrisane fotografije takoj izločite.

 

Seveda so lahko fotke narejene s telefonom, čeprav vam priporočam, da jih naredite s fotoaparatom. Če ga nimate, si ga lahko sposodite.

 

Fotografije naj konja prikazujejo pri delu na lonži, pod jahačem v vseh treh hodih, ne pozabite pa tudi na njegov portret (samo glava). Pred prodajo torej konja najprej dobro očistite in ga pripravite na fotografiranje. Izberite primeren čas dneva. To ni ob prvem mraku, saj bodo fotke slabe. Priporočljiv čas je zgodaj dopoldne ali pozno popoldne.

 

Če lahko posnamete kratek video, še toliko bolje. Video naj prikaže konja pri delu, nikakor ne med pašo.

 

Fotke s pašnika, kjer konji ponavadi niso v svoji najlepši podobi, so nepotrebne in jih izločite. Še slabše je, če na brzino naredite nekaj priložnostnih fotk, ker imate ravno minuto časa in na katerih je konj umazan, v ne preveč lepem položaju ali še slabše, kjer se ga komaj vidi.

 

Slika pri oglasu, ki ne pove nič. Ne vem, če ne bi bilo bolje, da je sploh ne bi bilo.

prodaja konja

 

Ne skrivajte cene

Za kupca ni slabšega, kot da mu skrivate ceno, saj nima niti približne orientacije, kje se giblje. Bo cena konja 1.000 EUR? Bo cena morda 5.500 EUR?

 

Ceno seveda določite realno. Če konj ničesar ne zna, je slabo vzdrževan, potem boste zanj težko zahtevali 6.000 EUR. Če določite realno ceno, imate razloge zanjo in jo lahko zagovarjate. Ne zagovarjajte cene z nekimi sentimentalnimi argumenti,  ampak določite sprejemljivo ceno glede na konja, njegove lastnosti in znanje.

Predstavitev konja za prodajo

Ko vas pokliče resen kupec in se dogovori za ogled konja, se morate pripraviti na predstavitev konja. Spet ga morate primerno očistiti, preveriti opremo in priskrbeti jahača, ki bo konja predstavljal (to ste seveda lahko tudi vi, če imate ustrezno znanje).

 

Prvi del naj vedno obsega kratko predstavitev konja in njegovega dela na lonži ter pri delu v sedlu. Konj vas najbolje pozna, vi poznate njega in tako lahko skupaj najbolje predstavite njegovo delo in znanje potencialnemu kupcu.

 

Ko konja primerno predstavite s svoje strani, ga v preizkus predajte tudi kupcu. Pri tem se angažirajte in pomagajte konju in kupcu.

Izbira kupca

Končna izbira kupca je vaša. Poskrbeti morate, da gre konj v dobre roke, kjer bodo delali z njim primerno in pravilno. Če po nekoliko bolj temperamentnega konja pride čisti začetnik, mu ga nikakor ne prodajte, pa če vam še tako diši ideja po hitri prodaji. Če vam na kupcu karkoli ni všeč, morda dodatno preverite, kaj in kako.

 

Vprašajte, kakšne razmere ima doma, kakšen je hlev ali bo imel konj družbo…. Če se vam kupec iz kakršnegakoli razloga ne zdi primeren, ga brez nadaljnjega zavrnite. Konj je vaš in vaša odgovornost je, da ga prodate v dobre roke.

 

Univerzalen poni, ki je primeren za otroke ali kot okras na travniku (???)

prodaja konja

 

Zagotovo boste z dobro napisanim oglasom in primernimi fotkami poskrbeli, da bo oglas videli pravi kupci in boste že z oglasom naredili selekcijo. To pa je tudi namen. Da za prodajo ne porabite preveč časa in da konja prodate čim bolje in v čim bolj prave roke.

 

 

9 mitov o konjih in resnica za njimi

konjiNa internetu obstaja milijarda člankov, v katerih vas »prepričujejo«, kako fino je imeti konja, koliko koristi prinaša ukvarjanje s konji in kako se lahko otroci naučijo samozavesti, dela, discipline, odgovornosti in še kupa odličnih lastnosti, ki jim bodo v življenju prišle še kako prav.

Deloma vsi razlogi, ki so napisani, zelo držijo, vendar pa jim manjka ozadje in ponavadi pozabljajo poudariti zelo pomembno stvar: podpora in angažiranje staršev sta bistvenega pomena.

Konji imajo marsikatere dobrodejne lastnosti in delo z njimi res lahko privede do razvoja nekaterih dobrih navad pri ljudeh, vendar pa so včasih nekatere stvari predstavljene preveč romantično in preveč enostransko, zato je potrebno obvezno vedeti tudi drugo, manj bleščečo in manj enostavno stran.

Konji otroka učijo odgovornosti

To vsekakor drži in tega tudi približno ne mislim spodbijati. Vendar konj sam otroka ne bo naučil odgovornosti, naučili ga bodo starši, s pomočjo konja.

Dostikrat se namreč zgodi, da je konj »kao« otrokova odgovornost, vendar ga starši pri tem ne vodijo, ker vedo premalo, da bi lahko prevzeli aktivno vodstvo. Poleg tega pa učenje odgovornosti poteka postopoma, v družbi konj je potrebno preživeti kar nekaj let.

Pri konjih se ti okrepi imunski sistem

Pa še kako… če si res pri konjih in z njimi res delaš. To pomeni po uro ali dve na dan preživeti v hlevu, na dežju, v snegu in vetru pa tudi takrat, ko je pasje vroče. Imunski sistem se zagotovo ne bo okrepil, če priletiš na kratko jahanje, zavit v 6 kosov oblačil in z arzenalom čajčkov, sokcev in piškotov, ki ga postrežeš takoj ko otrok skoči s konja.

Konji te učijo ravnanja z denarjem

Ma ja, bolj te učijo spretnega manevriranja med nujnimi in nenujnimi stvarmi, iskanja rezerv v družinskem proračunu, odpovedovanju novim čevljem in izletu na blejske kremšnite. Pogosto so tudi vir »neprijetnih« denarnih presenečenj, saj lahko stroški ob najmanjšem zapletu poskočijo daleč čez meje predvidenega proračuna. Je pa res, da te naučijo iznajdljivosti in prilagajanja ter tudi raztezanja meja denarnih sredstev.

Konji učijo potrpežljivosti in vztrajnosti

Konji res učijo potrpežljivosti, ampak počasi in… ne boš verjel,  s potrpežljivostjo. Torej, s potrpežljivostjo do potrpežljivosti. Ja, vem sliši se neumno, ampak na koncu je točno tako. Že spoznavanje konj je dolgotrajen proces, učenje jahanja pa sploh traja leta in leta, preden ga osvojimo. Nič pri konjih ne gre hitro. Zato je tudi utopično pričakovati instant rezultate pri jahanju enkrat na teden… ker »veste, naš ima to za sprostitev«. Mimogrede, odlična sprostitev je tudi pometanje listja ali pospravljanje.

So krasni zavezniki v skrivnostih

Ja, če jim daš možnost in jim skrivnosti sploh kdaj zaupaš. Povedati konju skrivnosti pomeni z njim preživeti pol ure v čisti tišini. Kdaj si nazadnje s konjem preživel toliko časa (pa ne govorim o jahanju)? Se je tvoj otrok s konjem sploh kdaj samo pogovarjal ali je le hitel v sedlo in jahat? V zadnjem času ne poznam otrok in staršev, ki bi si resnično želeli spoznati konje, ker se jim preveč mudi jahat in samo jahat.

Učijo fokusa in želje po napredovanju

V bistvu BI te tega sčasoma naučili, če bi si ti zanje vzel dovolj časa. Dovolj časa, da bi spoznal, kaj konji so, kaj je jahanje in kako ravnati s konji. Spet govorim o letih  druženja s konji. Zadnje čase vidim samo otroke, ki vsakič, ko se je treba malce bolj potruditi, zavijajo z očmi ali pa takoj odnehajo. Redkokateri otrok trmasto vztraja, dokler ne dojame ali dokler se ne nauči. Večina jih zasitnari, se ozre po starših za pomoč, ker ga »hudobni inštruktor« pa res preveč tera in potem se vse konča. Inštruktor odneha, otrok odneha, konj odneha in vse gre po gobe. Toliko o fokusu in želji po napredovanju.

Pomagajo pri spoznavanju novih ljudi

Od »starih« časov se še vleče romantična predstava o dekletih, ki so se spoznale »pri konjih« in potem za vedno ostale prijateljice. V današnjem tempu življenja je to praktično nemogoče. Starši in otroci hitijo od dejavnosti do dejavnosti, čez teden je sploh vse postavljeno na glavo in prava sreča je, če se družina uspe zbrati na skupni večerji.

Mogoče tisti »stari« časi niso bili tako napačni, čeprav si jih danes skoraj ne moremo več predstavljati. Mogoče je smiselno imeti dejavnost ali dve manj pa se toliko bolj posvetiti eni ali dvema. No, v primeru konj in jahanja to ni samo priporočljivo, ampak nujno.

Konji so odlična rekreacija

Oja, sploh čiščenje hleva, kidanje konjskih fig, grabljenje in pometanje, premetavanje bal sena s kamiona v senik… garantirano. Ampak vsega tega, govorim predvsem o hlevskih opravilih in drugemu delu s konji, današnji otroci sploh ne počnejo. Prihitijo na jahanje, odjahajo, komaj da še pospravijo čelado za seboj pa že hitijo naprej, na balet ali domov pisat domačo nalogo. Svetla izjema so počitnice za otroke, kjer otroci ves teden opravljajajo hlevska dela. Pa še to jim je včasih odveč, ker jih itak zanima samo jahanje.

Lahko ti rešijo življenje

Tole je sicer super romantična trditev, ampak morda je na koncu lahko za koga resnična. Danes otroci (in starši) pohajkujejo po nakupovalnih centrih, buljijo  v telefone in lovijo Pokemone ali pa gradijo namišljena mesta, kar je, oprosti, čisto mimo. Čeprav sem sama velika zagovornica pametnih telefonov in računalnika, pa ni človeka na svetu, ki me bo prepričal, da sta lahko telefon in računalnik nadomestek za igranje zunaj. Ravno konji in ukvarjanje z njimi so lahko tisti, ki otroka (pa tudi starše) odvlečejo od računalniških ekranov ven, na svež zrak pa tudi na dež,  mraz, v prah in blato . To je tisto, kar otroka utrdi.

In ja, konji lahko pri tem pomagajo, vendar pa jim moramo pomagati tudi mi. S tem, da aktivno sodelujemo z njimi in k lepemu odnosu prispevamo svoj delež truda.