pobegli konji so na varnem

Pobegli konji so na varnem

 

Včeraj, torej v soboto, 11. novembra, je Republiški center za obveščanje sporočil malce nenavadno novico:

 

»Na magistralni cesti Turjak – Smrjene je zaradi medveda pobegnilo 60 konjev, ki prestrašeni tečejo po cesti in okoliških gozdovih. Občani naj ne lovijo konj, ker so podivjani in prestrašeni. Cesta je zaprta, obvoz je urejen.«

 

 

Portal ekonji.si je na svoji FB strani nemudoma objavil obvestilo o incidentu, seveda pa sem se danes pozanimala, kaj se je zgodilo. Predvsem sem hotela vedeti, ali so vsi konji na varnem.

 

Nataša Pučko iz policije mi je pojasnila, kaj se je dogajalo včeraj zvečer.

 

Policijska uprava Ljubljana je bila včeraj, 11. 11. 2017, okrog 19.45, obveščena o prometni nesreči z materialno škodo v naselju Veliki Ločnik, do katere naj bi prišlo zaradi konj na vozišču.

 

Z zbiranjem obvestil in ogledom kraja nesreče so policisti ugotovili, da je voznik osebnega vozila Mercedes Benz vozil po glavni cesti iz smeri Ljubljane, za njim pa voznik osebnega vozila Seat Leon.

 

Med Smrjenami in Turjakom je voznik Mercedesa nenadoma zavrl zaradi gruče konj, ki so pritekli na cesto. Voznik Seata je pri tem trčil v njegov zadnji del vozila. V nesreči ni bil nihče poškodovan, nastala je le materialna škoda.

 

Ker pa je bil vzrok nesreče dokaj nenavaden, je policija na kraju preverila tudi, kaj konji počnejo na cesti. Ugotovili so, da je okoli 60 konj pobegnilo z ograjenega pašnika. Po izjavi lastnika so pobegnili, ker so se prestrašili kakšne živali, verjetno medveda.

 

Konji so preplašeni tekali po cesti, zaradi česar je bilo izdano opozorilo, cesto pa so zaprli za ves promet. Okoli 23. ure zvečer je lastniku skupaj s sosedi in policisti uspelo spraviti vse konje nazaj v ogrado.

 

Kolikor vedo na policiji, ni bil poškodovan noben konj, tako da so vsi na varnem.

 

Je pa med begom eden od konj brcnil v avto, ki se je pred zaporo ceste pripeljal mimo in ga tudi poškodoval.

 

Lastnik konj je dobil kazen zaradi kršitve Zakona o cestah.

 

No, konec dober, vse dobro. Da se le ne bi ponovilo …

 

Preberi še:

Nagradna igra za pravljično fotkanje TUKAJ >>>
Jahanje brez čelade ne bi smeli biti stvar debate >>>

nagradna igra pravljicno fotkanje

NAGRADNA IGRA: Pravljično fotkanje s Saro Kuhar

 

NAGRADNA IGRA: Pravljično konjsko fotografiranje

 

 

Ljubitelji in ljubiteljice konj, pravljice in zime!

nagradna igra

V decembru fotografinja Sara Kuhar pripravlja posebno, zimsko-pravljično fotografiranje, v t.i. gothic stilu. Če bo sneg, bo vse skupaj izpadlo še posebej pravljično, skorajda vilinsko.

 

Kaj točno dobiš?

  • Obleko v pravljičnem stilu
  • Fotografiranje (cca 15 minut)
  • Obdelane visokoresolucijske fotke za lastno uporabo (največ 5)

 

Obvezen pogoj je lasten konj, lahko pa si konja izposodiš od koga drugega.

 

Nagradna igra je zaključena, izžrebana je bila Anja Rančan.

 

Svoj termin fotkanja si lahko rezerviraš na Facebook strani Sara K. FotografijaTUKAJ 

 

S sodelovanjem v nagradni igri se strinjaš s pravili nagradne igre.

 

 

 

 

 

 

 

konjska joga

5 športov s konji, ki jih (verjetno) ne poznate

 

Športov s konji je ogromno, od dresure pa do preskakovanja, dirk in celo vedno bolj priljubljenega equilityja.

 

Toda, obstaja pa (vsaj) pet športov s konji, na katere verjetno doslej še niste naleteli.

 

Eni od njih so vsaj sprejemljivi, drugi so celo priznani s strani Mednarodne konjeniške zveze, spet ob tretjih pa verjetno samo skomignemo z rameni in rečemo “svašta”.

 

#1 Konjska joga

Priznam, da sem se že potihem spraševala, kdaj se bo pojavila kombinacija “joga + konji”. Joga je sama po sebi zelo priljubljena, zdaj pa jo Angela Nunez namesto na armafleksu izvaja na konju.

Vse se je začelo s fotonatečajem, za katerega je bilo potrebno poslati najbolj origanlno joga fotko. In Angela je poslala fotko konjske joge.

 

konjska joga

 

Zanimanje za konjsko jogo se je menda razmahnilo do te mere, da je Angela že najela ranč in spomladi namerava razpisati prve tečaje konjske joge.

 

#2 Skijoring ali smučanje s konji

 

Stvar je v osnovi zelo enostavna, natakneš smučke, rečeš hijo in že šibata. Konj prvi, ti pa z vrvjo in smučkami za njim. Skijoring lahko izvajaš na ravnem, na posebnem poligonu, nekateri pa celo prirejajo hitrostne dirke v smučanju s konji.

 

Skijorate oziroma smučate s konji lahko tudi v Sloveniji, in sicer z Andrejem Žnidaršičem, z ranča Pr Pesku na Rogli.

VIDEO

 

Več o skijoringu najdeš tudi tukaj.

 

#3 Hobby horsing

Čisto tehnično gledano ne gre za konjski šport, ker o konjih pri tem ni ne duha ne sluha.

Gre namreč za hobby horsing oziroma tekmovanja z lesenimi konjički. Na Finskem je hobby horsing obnorel na tisoče najstnic, ki si same delajo lesene konjičke in se redno vozijo na treninge in tekme.

No… pa je vseeno bolje poskakovanje z lesenimi konjički kot pa bluzenje za računalnikom.

Hobby horsing

hobby horsing

 

#4 Konjski tubing

Šport ali samo občasna zimska zabava? Stavim, da bodo čez nekaj let nekje na svetu ustanovili Društvo za konjski tubing in prirejali tekmovanja 🙂

Gre za zelo preprost šport, kjer potrebuješ konja, vrv in pa dobro napihnjeno avtomobilsko zračnico. Postopek: Dobro se namestiš v napihnjeno zračnico, zgrabiš vrv, tvoj partner na konju pa požene. Zabava traja do prvega ovinka, ki ga ne zvoziš in se skotališ s tube 🙂

Pogoji za konjski tubing: sneg, konj in jahač ter smučarska očala

 

VIDEO

Horse Tubing

HORSE TUBING…Vous avez été nombreux à aimer le HorseBoarding! Cet hiver, avec la neige, vous allez adorer le Horse Tubing…Allez, on va s'acheter une chambre à air de camion et on est prêt ❄️?️☃️

Objavil/a DadaVroum dne 20. oktober 2017

 

#5 Konjska košarka

Naprej sem pomislila, da to sploh ne more biti resen konjeniški šport, pa me je internet postavil na laž. In ne samo to, konjska košarka spada med med discipline, ki jih priznava celo FEI .

 

Konjska košarka se odvija na konjih, glavni cilj igralcev pa je, da zadanejo nasprotnikov koš (premer 1 m). Če povem bolj plastično, gre za kombinacijo pola, ragbija in košarke.

 

Zametki športa sicer segajo v leto 1700, ko so v Argentini igrali t.i. pato. Takrat so namesto žoge uporabljali kar živo raco. Kasneje so raco zamenjali z žogo, šport pa se je kmalu razširil tudi v Evropo in drugod po svetu.

 

 VIDEO

 

Poznaš tudi ti kakšen nenavaden konjski šport? Napiši mi ga v komentar 🙂

 

Preberi pa še:

10 pravil, ki jih je treba upoštevati ob obisku konjeniškega kluba >>

Katur, najstarejši konj v Sloveniji >>

 

zbogom dragi prijatelj

Zbogom, dragi prijatelj

Dragi moj, prišel je čas. Čas, da ti dam še zadnje, največje darilo, ki ti ga lahko dam in se poslovim od tebe.

 

Dolgo si bil z menoj. Vedela sem, da bo ta dan nekoč prišel in dobro sem se pripravila nanj. Obljubim ti, da ne bom gledala nase. Gledala bom samo nate in si prizadevala, da zate naredim najtežjo stvar na svetu. Nenazadnje to tudi pričakuješ od mene, kajne?

 

 

Grize me, ali je res pravi čas. Obenem pa mi tvoje oči govorijo in prikimavajo. Čas je. Iskra v tvojih očeh počasi ugaša. Vedno težje vstaneš. V kakšnem posebej temnem in hladnem dnevu  v tvojih očeh vidim bolečino in tiho prošnjo: “Pusti mi oditi.”

 

Vem, da bom morala biti pogumna kot še nikoli. Vem, da bom morala prenesti očitajoče poglede nekaterih, ki bodo govorili “Mar nisi mogla še malo počakati?” In vem, da bom morala to prenesti, ker je to najboljše zate.

 

Nočem, da trpiš. Nočem, da so tvoji zadnji dnevi polni bolečin. Raje te spustim en dan prezgodaj kot pa minuto prepozno.

 

Zavedam se, da je tako prav. Prav zate. In hkrati dokaz moje največje ljubezni do tebe.

 

Tvoj zadnji dan bo eden izmed najlepših v tvojem življenju. Šla bova na dolg, miren sprehod, na katerem si boš lahko privoščil trave, kolikor ti je duša poželi. Povedala ti bom vse skrivnosti, ki ti jih do zdaj nisem.

 

Iz srca se ti bom zahvalila za to, da si prišel k meni in bil vsa ta leta z menoj. Z nežnostjo se bova spomnila vseh trenutkov, ki sva jih doživela skupaj, tistih lepih in tistih malo manj lepih. Kot dva stara, dobra prijatelja, ki se bosta še zadnjič ozrla na skupna leta, v katerih sta stkala nepozabne spomine.

 

Spomnila se bom vseh dni, ko sem prišla k tebi, se ti naslonila na vrat in začutila, da me razumeš. Skupaj se bova spomnila vseh terenov, na katerih sva bila, vseh padcev, ki sva jih doživela (predvsem jaz).

 

In spomini so tisti, v katerih boš živel naprej. Za vedno.

 

Še zadnjič se bova iskreno pogovorila. Prosim te, oprosti mi za vse napake, ki sem jih naredila in vse slabe trenutke, ki sem ti jih povzročila.

 

Mirno bova odšla na zadnjo pot proti hlevu, kjer ti bom nasula naročaj svežega sena, ki ga imaš tako rad. Še zadnjič te bom lepo in skrbno skrtačila. Počesala ti bom grivo in še zadnjič vase potegnila tvoj vonj, ki si ga bom poskusila zapomniti za vedno. Še enkrat se bom za nekaj dolgih trenutkov privila k tebi in čutila tvojo toplino.

 

Zvesto te bom spremljala na tvoji zadnji poti. Vedno si bil na moji strani in ob meni, zato ne bom pustila, da odideš sam. Želim, da svet zapustiš v moji bližini, ki te pomirja in ti prežene strah.

 

Mirno in tiho zaspi svoj poslednji spanec.

 

Zbogom, moj dragi prijatelj. Steci čez mavrico z okusom zadnjega sladkočka na ustih in šepetom ljubezni v ušesih. Naj bo tvoja duša svobodna za vedno.

 

 

 

vraževerja o konjih

Vraževerja o konjih

 

Celo Španska jahalna šola na Dunaju ni varna pred vraževerjem. Preberi, kaj velja pri njih in ali njihovo vraževerje res odganja smolo.

 

Ker smo tik pred nočjo čarovnic, ko kraljujejo buče in po zraku letijo metle, sem poiskala nekaj mitov in vraževerij, ki krožijo o konjih.

 

 

Ste mislili, da o tako plemenitih živalih kot so konji, ni vraževerij? O, pa še koliko jih je 🙂

 

Nekatera vraževerja so celo logična in smiselna, nekatera so malo pod vprašajem, nekatera pa so preprosto privlečena za lase. Ali pa jih v današnjem času preprosto ne razumemo več.

 

Še posebej zoprno je, ker si v različnih kulturah vraževerja nasprotujejo in na koncu človek niti ne ve, česa točno bi se držal. Naj na primer podkvico obrnem navzgor ali navzdol?

 

Vraževerja o konjih, ki so precej logična

 

Najbolj pogosto vraževerje, na katerega sem naletela je, da konju ne smeš nikoli  spreminjati imena. Vraževerje ali ne, predvsem je to zelo praktično 🙂 Malo neprijetno je le, če ti ime nikakor ni všeč.

 

Še eno logično vraževerje, ki ima verjetno povsem praktične korenine: Na tekmovanjih nikoli ne uporabljaj ničesar novega.

Najsi bo tole vraževerje ali zgolj posledica izkušenj, zagotovo ne moreš zgrešiti, če ga upoštevaš. Ni sicer nujno, da bosta ti in konj na tekmovanju blestela in osvojila medaljo, zagotovo pa jo bosta oba odnesla brez neprijetnih otiščancev ali celo kurjih očes 🙂

 

Bizarna vraževerja o konjih

vraževerja o konjihV nekaterih kulturah je konj prinašalec sreče, bogastva in nedolžnosti. Spet v drugih pa je glasnik zla in slabih novic. V Španiji in na Madžarskem črn konj prinaša srečo, v Franciji pa je ravno obratno.

 

Črn ali bel, vi se odločite po svoje. Jaz pa pravim, da tako bel kot tudi črn konj v življenje prinese marsikaj lepega in tudi marsikaj, kar nam ni najbolj po godu. Pa rjav, lisast, pikast in rdečkast tudi….

 

Tale mi je posebej bizarna: V nekaterih kulturah verjamejo, da je treba utihniti, če vidiš belega psa in biti tiho toliko časa, dokler ne vidiš belega konja.

 

 

Glede na to, koliko je v Sloveniji maltežanov, samojedov in drugih belih psov, utihniti ne bo problem. Večji problem bo, kako spet spregovoriti, ker belih konj ne najdemo ravno za vsakim vogalom. Če bo prisilni molk trajal predolgo, pridite k nam, imamo dva bela konja 🙂

 

Če pelješ belega konja skozi hišo, naj bi to izganjalo zlo. Okej, super, kako pa to izvedeš v 12-nadstropni stolpnici z liftom?

 

Vraževerja o konjih, ki so malce smešna, ampak čisto simpatična

 

Tole vraževerje sicer nima čisto posebnega smisla, mi je pa strašno simpatično: Če kupiš konja na bolšjem sejmu, moraš dati za dobro srečo z novim konjem vedno en evro od kupnine nazaj prodajalcu (okej, včasih je bil to en tolar oziroma nekaj par, ampak vmes so se nam zgodili inflacija, evro in še kriza).

 

vraževerja o konjihTa mi je všeč preprosto zato, ker nam vsem godi bližina konj: Če imaš v postelji ali vsaj v bližini postelje med spanjem pramen grive svojega konja, naj bi to prinašalo srečo.

Mogoče bom enemu izmed naših konj že danes odrezala pramen grive ali repa in si ga postavila na nočno omarico. Če ne drugega, bom vsaj lahko celo noč vohala konje 🙂 Zame je tudi to svojevrstna sreča.

 

Vraževerja o konjih, ki nimajo smisla

 

Če na konja sedeš vzvratno, naj bi to pregnalo zobobol in pike kač. Kako gre to troje skupaj, mojim možganom iz 21. stoletja pač ni najbolj razumljivo. Lahko kdo pomaga? 🙂

 

Vdihavanje konjskega diha naj bi pregnalo oslovski kašelj. Ne razumem 🙂 Dobro, če malo pomislim in nadomestim oslovski kašelj s stresom, postane vse skupaj malce bolj logično.

 

Vraževerja o konjih veljajo tudi za ugledne ustanove

 

vraževerja o konjih
Vir fotke: FB Španska šola jahanja

Celo tako ugledna ustanova kot je Španska jahalna šola na Dunaju ni povsem imuna na vraževerja. Dolgoletna tradicija jim menda zapoveduje, da morajo imeti v čredi vsaj enega rjavega ali črnega žrebca oziroma konja, ki ni bel.

 

S tem naj bi ustanovo obvarovali pred smolo in dokler bo v čredi rjav konj, naj šola ne bi zaprla svojih vrat.

 

Če kdorkoli, vključno z mano, dvomi, naj povem, da vraževerje očitno ni čisto iz trte izvito.

 

Od druge polovice 16. stoletja, ko je bila ustanovljena, se je španska jahalna šola s pomočjo rjavega konja v svoji sredini uspela rešiti pred vojnami, bombardiranji, požaru v hofburški palači (kjer so nastanjeni konji) leta 1992 in finančni krizi leta 2008. Trenutno imajo kar tri (Pluto Bellornata, Favory Aquilea in Maestoso Alma). Najbrž »za ziher«.

 

Najbolj pogosto, znano in tudi verjetno uporabljeno vraževerje pa je vraževerje o konjskih podkvah. To, da prinašajo srečo, je splošno znano, ampak hakelc pa ni tako vsesplošno znan.

 

Vprašanje je namreč, kako je treba obesiti konjsko podkev? Nekateri trdijo, da jo je potrebno obrniti navzgor, saj sreča le tako steče v podkev in (kar je bistveno) tam tudi ostane. Drugi pa pravijo, da jo je treba obrniti navzdol, da sreča oblije lastnika doma, na katerem visi podkvica.

 

No, na našo srečo se pa v večini kultur vsaj strinjajo, da konjska podkvica ne sme biti nova, temveč rabljena. Tudi ne sme biti kupljena v kakšni trgovini ali kmetijski zadrugi. Še najbolj potemtakem zaleže, če na kakšnem konjskem pašniku najdete rabljeno konjsko podkvico.

 

Glede na to, koliko podkvic so naši konji poleti izgubili na paši, ni vrag, da ne bi že danes v kake pol ure našla najmanj dve.

 

Potem se moram samo še odločiti, kako jo bom obesila 🙂 Pa veselo čarovniško jahanje ti želim.

 

Poznaš tudi ti kakšno vraževerje o konjih? Napiši mi ga v komentar.

 

 

 

jahanje brez celade

Jahanje brez čelade ne bi smelo biti stvar debate

 

Zanimivo in hkrati malo grozljivo se mi zdi, da v letu 2017 nekateri jahači še vedno omalovažujejo čelado in je kljub vsem zdravorazumskim argumentom med jahanjem ne uporabljajo.

 

 

 

Pred petnajstimi ali dvajsetimi leti smo sicer vsi veselo jahali brez čelade, skozi leta pa so se stvari spremenile in večina jahačev ne potisne noge v streme, če si prej ne natakne čelade.

 

Kljubb temu je nekaterim čelada še vedno nebodigatreba:

»Jst skoz jaham brez čelade«

»Kobili zaupam 100%, zato jaham brez.«

 

O uporabi čelade med jahanjem sem se pogovarjala s precej sogovorniki, ki so se vsi odločno strinjali, da uporaba čelade med jahanjem sploh ne bi smela biti stvar debate.

 

Pet najpogostejših izgovorov, ki jih jahači uporabljajo za to, da si ne nataknejo čelade med jahanjem so:

 

Moja čelada – moja odločitev

Vaša osebna odločitev o neuporabi čelade bo lahko jutri zaradi poškodbe postala obremenitev vaših bližnjih, ki bodo morali skrbeti za vas. V primeru zelo hudih poškodb morda do konca življenja. Torej, ni na tnalu samo vaša glava, ampak tudi glava in predvsem življenje vaših bližnjih. Razmislite o tem.

 

Čelado uporabljajo »manežarji«jahanje brez celade

Nekateri so prepričani, da čelado nosijo samo »manežarji«. Oznaka manežar je tako podcenjujoča in najmanj otročja, da me resno skrbi za percepcijo človeka, ki je sposoben to izjaviti.

 

 

 

V čeladi sem videti kot en debil

Tukaj ne bom rekla nič, razen tega, da si dobro poglejte spodnjo slikco:

 

jahanje brez celade

 

Možganov v nasprotju s frizuro žal ne moremo popraviti z malo vode in fenom.

 

Ne rabim čelade, ker sem izkušen jezdec in 100% zaupam svojemu konju

Študija, ki so jo pripravili na kanadski Univerzi Calgary, je pokazala, da so imeli poškodovani jahači v povprečju 27 let izkušenj v jahanju. Med njimi je bilo zelo malo začetnikov. Se človek zamisli, a ne?

 

Čelada mi je zoprna pa še vroče mi je v njej

V poplavi različnih čelad, ki so dandanašnji na trgu, vročina in neprijetnost pač ne moreta biti sprejemljiv argument. Ni govora, da ne bi mogli najti čelade, ki vam bo v nulo sedla na glavo. Vroče? Naj bo čelada fina zaščita pred soncem, če ne drugega.

 

 

»Tisti ,ki ne nosi čelade po mojem mnenju ne ceni dovolj teh živali in njihovega plemenitega karakterja, ki ga imajo kdaj pa kdaj tudi pravico pokazati. Naše zdravje je pa tudi dragoceno a ne?« Jolanda

 

 

Zakon ima večjo težo kot izgovori

 

Konjeniška zveza Slovenije ima različne pravilnike, ki določajo uporabo čelade med jahanjem v posameznih disciplinah, veljavna pa so za tekmovanja.

 

V dresurnem jahanju je obvezna uporaba čelade med ogrevanjem in na tekmi. Tekmovalcem, starejšim od 22 let, ki jahajo konja, starejšega od 7 let, je na tekmi in na ogrevanju neposredno pred posamezno tekmo dovoljen cilinder ali melona.

 

Za tekmovalce do vključno leta, v katerem dopolnijo 14 let (otroci), je obvezna uporaba zaščitnega jopiča (želve) tako v ogrevalnem kot v tekmovalnem prostoru.

 

Pri preskakovanju ovir in endurancu pravila določajo, da morajo tekmovalci nositi čelado, pri vožnji vpreg pa še želvo. Za neuporabo zaščitne opreme pri vpregah je tekmovalec kaznovan z opozorilnim rumenim kartonom. Za mladoletne tekmovalce velja enako, le da je za neupoštevanje pravila o uporabi čelade tekmovalec izključen.

 

Pravila FEI so še malce strožja in določajo, da morajo udeleženci na tekmah čelado nositi tako na tekmi, kot tudi med ogrevanjem ali samo jahanjem med posameznimi prizorišči. Če tega ne upoštevajo, so kaznovani z opozorilnim rumenim kartonom.

 

jahanje brez celadeKot so še zapisali v svojem odgovoru: “Na tekmovanjih poskuša Konjeniška zveza Slovenije glede uporabe zaščitnih sredstev ravnati usklajeno z FEI pravili.

V Sloveniji se lahko vsak posameznik na treningih po lastni volji odloči, ali bo nosil čelado ali ne. Glavno besedo imajo strokovni kadri, da od svojih učencev zahtevajo uporabo primernih zaščitnih sredstev.

Pri treningih in pripravah, ki so organizirani s strani KZS, je pri vseh disciplinah uporaba čelade obvezna ves čas, ko so udeleženci na konju. Za mladoletne pri skakanju je obvezna tudi uporaba želve.”

 

»Čelada ni narejena za lepo videti, ampak z razlogom. Ni važno, za kateri šport. Ko se kaj zgodi, je prepozno.« Mladen

 

Seveda pa uporaba čelade med jahanjem ni le zdravorazumska in določena s pravilniki, je tudi zakonsko obvezna. Vsaj v cestnem prometu. Zakon o pravilih cestnega prometa tako v 34. členu določa: »Jahač mora imeti med ježo na glavi zaščitno čelado.«

 

Rekreativnega jahanja izven prometa in v maneži zakon ne opredeljuje posebej.

 

Policisti so v dveh letih zaradi jahanja brez čelade kaznovali 48 jahačev

 

Mnogi se sprašujejo, ali jih lahko policisti kaznujejo, če na terenu nimajo čelade? Lahko.

 

Pozanimala sem se na policiji, kjer so mi pojasnili, da so policisti leta 2015 ugotovili 23 kršitev zaradi neuporabe čelade, lani pa 25. Od tega jo je lani osem jahačev odneslo zgolj z opozorilom,  ostali pa so dobili kazen.

 

»Prej nikoli nisem nosil., odkar pa smo imeli bližnjo srečanje s policijo pa redno. Moram reči, da se ti na začetku zdi glupo, čez čas pa sploh ne veš, da imaš kaj na glavi…« Gregor

 

Kot mi je pojasnila mag. Vesna Drole, vodja sektorja za odnose z javnostmi Policije, policisti konjeniki v Ljubljani tako med rednim delom spremljajo in nadzirajo tudi uporabo jahalne čelade v cestnem prometu.

 

V Ljubljani je sicer jahanje po občinskih cestah prepovedano, podobno je tudi v drugih občinah.  Sicer policisti na konjih druge jahače le poredko srečajo, še največkrat na organiziranih konjenicah, kjer pa opažajo, da jahači čelado dosledno uporabljajo.

 

Ker so policisti konjeniki nameščeni na glavnem hipodromu v Stožicah, lahko vsakodnevno tudi na lastne oči spremljajo uporabo jahalne čelade pri rekreativnem jahanju na hipodromu. Kot pravijo, le redko opazijo, da jahači v maneži ali na rekreativnih terenih ne bi uporabljali čelade. Še več, zaznavajo celo vedno večjo uporabo drugih zaščitnih sredstev, predvsem želv.

 

Policisti so tudi sami predlagali boljšo zaščito


Kot še pravi mag. Vesna Drole: »Sicer pa so policisti konjeniki v preteklosti izvedli oziroma izvajajo tako na drugih območjih širom po Sloveniji kot tudi pogosto na PKP Ljubljana vrsto preventivnih aktivnosti. Redno opozarjajo na uporabo zaščitne čelade med ježo kot tudi na druga ravnanja in opremo za varno udeležbo v cestnem prometu (vidnost, druga zaščitna sredstva..). Tudi sami so predlagali in dobili ustrezne luči za na čelado in tako postali še vidnejši. Lani so dobili šest zaščitnih “želv”, ki obvarujejo jahače ob morebitnem padcu. Predlagali in in dobili so svetleče rumene podsedelnice, enako tudi še bolj kvalitetne čelade, ki pa so tudi boljše za poleti zaradi vročine.«

 

 

Poškodbe glave so ene najpogostejših poškodb jahačevjahanje brez celade

Raziskava, ki jo je opravila kanadska Univerza Calgary je potrdila, da so možnosti za poškodbe pri jahanju večje, kot pri dirkanju z avtomobili, vožnji z motorjem, nogometu in smučanju. Na žalost se jahanje uvršča med športe, pri katerih je najvišji odstotek smrtnih žrtev.

 

 

 

»Od hudega padca s konja …nikoli več brez čelade. Pred nesrečo nisem nikoli mela čelade. Tisti dan sem si jo pa nadela ..ne vem, zakaj. Ampak dobro, da sem si jo, ker me drugače danes ne bi bilo več.« Petra

 

Raziskava je potekala 10 let, v tem času pa so zdravniki obravnavali 151 pacientov, ki so utrpeli poškodbe zaradi padca s konja.

 

»VEDNO s čelado! Imam kobilo, ki ji 100% zaupam in lahko rečem, da predvidim skoraj vsako njeno reakcijo, ampak situacije, v kateri se znajdeš v določenem trenutku, nikakor ne moreš predvidet! Tako da, za vse tiste, ki čelade ne nosite (ker zaupate svojemu konju ali pač, ker se vam to zdi smešno, neumno,…) pamet v glavo, saj je lahko dovolj samo 1 sekunda, da se vam življenje obrne!« Nika

 

Za otroke čelada obvezna tudi med delom na tleh

Če se otroci že od malega naučijo nekaterih stvari, jih bodo ponotranjili in se jih bodo držali celo življenje. Tako je tudi z uporabo čelade. Če bodo otroci začeli čelado nositi od čistega začetka, se bodo nanjo mimogrede navadili.

Nekateri strokovnjaki celo svetujejo, da otroci nosijo čelado tudi, ko so le v bližini konjev, ne le med jahanjem. Saj vemo, da se vse poškodbe pri konjih ne zgodijo le med jahanjem, ampak tudi med delom s konji na tleh.

 

Ne samo otroci, tudi odrasli lahko resno razmislimo o uporabi čelade tudi, če se le gibljemo okoli konj. Brca je lahko smrtonosna. Za to, da si nadenete čelado, porabite kakih 25 sekund. Le ena sekunda na napačnem mestu vas lahko spremeni v rastlinico ali pa truplo.

 

In kaj je 25 sekund proti celemu življenju?

 

 

arabski konj

Arabski konj – konj iz legend in mitov

 

Arabski konj je zanimiva pasma, a so mnenja o njih deljena. Nekateri jih naravnost obožujejo in ne bi nikoli več izbrali drugega konja, spet drugim niso všeč zaradi oblike glave. Skupaj spoznajmo torej te konje, ki ne glede na vse, vsepovsod žanjejo občudovanje.

 

Arabci so ena izmed najbolj priljubljenih in znanih pasem konj na svetu. Njihov izvor že od nekdaj obdaja tančica skrivnosti, ki so jo seveda skovali njihovi prvi vzreditelji, beduini. Skozi vso zgodovino so tudi vestno podpirali skrivnosti okoli izvora arabskega konja, tako da za nekatere še danes veljajo za mistične živali.

 

Ne glede na vse mite in legende, ki jih obkrožajo, pa je čisto varno trditi, da je za njihov razvoj poskrbela mati evolucija, ki je temelj vsega na zemlji.

 

»Arabec je konji, ki ga naslika vsaka brezskrbna majhna punčka: Izgleda kot, da bi bil iz pravljice!« William Shatner

 

Zgodovina arabskega konja je polna poezije, ljubezni, skrivnosti, mitov in legend 

 

arabski konjArabski pregovor pravi »Med ušesi konja veje nebeški veter«. Pregovor se je skozi leta posplošil in je začel veljati za arabskega konja. Zakaj? Ker stara legenda pripoveduje, da je Alah ustvaril arabskega konja iz južnega vetra.

 

Strokovnjaki si niso povsem edini, kako točno se je razvil arabski konj. Beduini seveda zagovarjajo dejstvo, da je to čisto posebna vrsta konja, ki ni enaka nobeni drugi.

 

Manj romantično navdahnjeni strokovnjaki pa so prepričani, da so arabski konji povsem navadni konji, ki so se zaradi specifičnih razmer, v katerih so živeli, razvili v tipsko pasmo, znano po vzdržljivosti in iskrosti.

 

Arabec: Iz beduinskih šotorov v svet pa vse do slavnih

 

Prvotni namen arabskih konj je bilo puščavsko bojevanje. Medtem ko so kamele zagotovile mleko, usnje in transport preko puščave, so bili okretni in hitri konji  odlični za hitro bojevanje, značilno za beduine.

 

Ravno zaradi neprijaznih puščavskih razmer arabski konj še danes velja za izredno vzdržljivo,  prilagodljivo, zdravo in inteligentno pasmo konj. Ker so živeli v vroči puščavi, imajo med hojo privzdignjen rep, s čimer so se hladili.

 

 

Beduini so oboževali svoje arabske konje in so z njimi ravnali kot s člani družine.

arabski konj

Beduinski otroci so odraščali skupaj s konji, zavetje so jim nudili celo v svojih šotorih. Pri beduinih je celo veljalo, da v šotor ne bo vstopilo zlo, če je v njem plemenit konj.

 

 Najbolj dragoceno darilo v tistih časih je bilo seme plemenitega arabskega žrebca. Še danes pri nekaterih odličnih rejcih velja pravilo, da semena žrebca ne smeš prodati, lahko ga le podariš.

 

Posledica tega pristnega in skupnega bivanja je, da se arabci močno navežejo na svojega lastnika in mu želijo ustreči.

 

V kasnejših obdobjih so čistokrvni konji preko nakupovalnih ekspedicij tujcev našli domove tudi drugod po svetu, predvsem v  Evropi in nato tudi v Ameriki.

 

Ko so Evropejci prvič videli arabskega konja, so bili presunjeni nad vsako naslednjo linijo potomcev, ki so bili še hitrejši, imeli večjo vzdržljivost in življenjsko dobo. Arabski konj ima več linij, najbolj znane pa so Crabbet, ruska, poljska, španska, egipčanska in domestic – ameriška linija.

 

arabski konjVsaka od linij ima nekoliko drugačno telesno zgradbo in karakter. Poljski in ruski arabci so močnejšega okvirja, saj jih uporabljajo kot delovne konje v vojski, zaradi česar so tudi karakterno zelo stabilni in trdni.

 

Egipčanska linija konj je na primer nekoliko nižja in finejše zgradbe, ameriška linija pa je sicer fino grajena, hkrati pa nekoliko višja kot ostale linije.

 

Posledično ima vsaka linija malenkost drugačno gibanje, kar je seveda pogojeno s telesno zgradbo oziroma lastnostmi, ki jih posamezna linija selekcionira.

 

Ne glede na posamezne linije pa so arabci skozi stoletja veljali za najlepšo pasmo konj in njihova lepota je bila proslavljena tudi v literaturi in umetnosti.

 

Sicer je arabec visok nekje med 145 do 155 centimetrov, njegove močne kosti mu omogočajo, da ne glede na manjšo postavo nosi tudi močnejše jahače. Posebna oblika glave daje pasmi še posebej plemenit videz.

arabski konj

Ena od najbolj pomembnih lastnosti pasme je sposobnost vzdrževanja hitrosti na dolgih razdaljah. Njihove prožne nosnice in oblikovanost reber jim omogoča izjemno pljučno kapaciteto. Zato je arabec izjemno cenjen tudi v svetu športa, predvsem v disciplinah, kjer je najpomembnejša vzdržljivost.

 

V vzdržljivostnih preizkušnjah skoraj noben konj ne prekaša arabca, kljub temu pa tekmujejo tudi v preskakovanju ovir in drugih disciplinah.

 

Še eden izmed mitov o arabskem konju je, da niso najboljša izbira za začetnika

 

Mnenja okoli tega (kot seveda okoli vsega v konjeništvu in o konjih) se krešejo, čeprav morda ta mit vseeno le ne drži najbolj.

 

arabski konjKljub temu, da so znani po svoji iskrivosti, je po besedah Tamare Vrečko med arabci vseeno najti večji odstotek živali, ki so primerne za začetnike kot pa pri drugih pasmah. Dobri rejci in dobre linije namreč spodbujajo in selekcionirajo miren karakter, s čimer so povsem primerni tudi za manj izkušene konjarje. Če z arabci pravilno ravnamo in jih pravilno vzgajamo, je njihov karakter lahko povsem umirjen. Celo tako zelo, da jih veliko sodeluje tudi v terapevtskih in otroških programih, predvsem v tujini.

 

Seveda pa je lahko arabec ravno zaradi svoje zgodovine in inteligence dvorezen meč.

 

Arabski konji so namreč bolj delikatni kot ostale pasme in se lahko s slabim ravnanjem ali zaradi slabih izkušenj hitreje »pokvarijo« kot pa ostali konji. Arabec s slabo izkušnjo ali v napačnih rokah se lahko zato hitro spremeni v neobvladljivo žival, od koder morda izhaja splošna percepcija, da niso primerni za začetnike.

 

Na žalost reja arabskih konj ponekod zavija v čudno smer

 

Ravno med pisanjem članka o arabcih sem naletela na »krasnega« arabskega žrebčka. Krasnega sem dala v narekovanje, ker je pojem hudo subjektiven in zelo pod vprašajem. El Rey Magnum (na sliki) naj bi bil po besedah svojih vzrediteljev najbližje popolnosti arabskega konja.

arabski konj

Problem v tem primeru pa je, da so načrtno vzredili konja, ki ima ekstremno konkavno oziroma ščukasto glavo. Celo tako zelo, da so nekateri veterinarji začeli že preventivno opozarjati, da lahko tosmerna reja pripelje do zdravstvenih težav.

 

 

El Rey Magnum

 

Tamara Vrečko je opozorila, da gre v tem primeru za ekstremno selekcijo v ameriškem »halter show« svetu, torej svetu razstavljanja konj na roki. El Rey Magnum je tako posledica stroge in specifične usmeritve teh konj izključno v show razstave. Tovrstni konji namreč običajno nastopajo le na razstavah, kjer pa prevladujejo elitistični kriteriji.

 

Dober rejec pa ne bo gledal le na zunanjost in bo kljub temu skušal vzgojiti konja, ki je lep in hkrati tudi uporaben. Upam in želim si, da ljudje s svojimi nenavadnimi idejami o popolnosti in dokaj zapletenimi  estetskimi merili ne bodo uničili še ene pasme živali (kot so to naredili z recimo mopsi) in da bo prevladal zdrav razum. Se pa bojim, da si želim nemogoče …

 

Še nekaj presenetljivih dejstev o arabskem konju

  • Veljajo za najstarejšo pasmo konj na svetu (okoli 3,000 do 5,000 let)
  • Njihova koža je črna, ne glede na barvo dlake. To je bilo bistvenega pomena v puščavski vročini
  • Imajo eno rebro manj kot ostali konji (le 17, namesto 18)
  • Njihove gene najdemo v skoraj vseh drugih pasmah konj, saj so jih redno mešali z drugimi pasmami, da bi jim dodali nekaj iskrivosti, hitrosti in vzdržljivosti
  • Arabski konji so prijazni, hitro se učijo in radi ustrežejo ljudem. Hkrati pa so zaradi svoje vojne zgodovine živahni, pozorni in vedno na preži. Kombinacija ustrežljivosti in občutljivosti običajno zahteva izkušenega lastnika in spoštovanje do zgodovine teh konj.

 

V Sloveniji nad arabskimi konji bdi novoustanovljeno Združenje rejcev in ljubiteljev arabskih konj, ki mu predseduje Tramara Vrečko.

 

Kaj pa v tvojih očeh pomeni arabski konj? Napiši mi v komentar.

 

veterinar za konje

Veterinar za konje – seznam veterinarjev za konje

Veterinar za konje – kompleten seznam veterinarjev za konje v Sloveniji

 

Če opazite napako ali morda katerega od veterinarjev za konje nismo navedli, nam to napišite na info@ekonji.si . Podatke bomo nemudoma dopolnili ali dodatno vnesli. Ekipa Ekonji.si

 

 

Dr. Milan Hren
Veterinarska bolnica Slovenska Bistrica
GSM: 041 808 860
Email: info@vbsb.si
Dežurstvo:  041 808 860

Območje delovanja: Celotna Slovenija (manjše stvari)
Specializacija: Ortopedija, regenerativna zdravljenja, osteosinteze, RTG, UZ
Urgenca: DA, preko klinike

Dr. Rok Planovšek
Veterina Mozirje 
GSM: 051 303 165
Email: rok.planovsek@gmail.com
Dežurstvo:  041 724 97

Območje delovanja: Celotna Slovenija
Specializacija: Splošna praksa, homeopatija, hirudoterapija (zdravljenje s pijavkami), korekcija zobovja
Urgenca: DA

Dr. Petra Kramarič, dr. Vesna Kadunc Kos
Veterinarska fakulteta Ljubljana
GSM: 041 947 250 (Petra), 041 680 700 (Vesna)
Email: petra.kramaric@vf.uni-lj.si, vesna.kos@vf.uni-lj.si
Dežurstvo:  /

Območje delovanja: Celotna Slovenija
Specializacija: Klinika za reprodukcijo in velike živali
Urgenca: DA, od oktobra do maja, 051 613 350

Dr. Tamara Vrečko (trenutno na porodniški, nadomešča Eva Tasič)
Zdravljenje konj in osteopatija
GSM: 031 538 688
Email: info@veterina-osteopatija.si
Dežurstvo:  Trenutno Tamaro nadomešča Eva, 031 596 383

Območje delovanja: Celotna Slovenija
Specializacija: Veterina in osteopatija, RTG, UZ
Urgenca: DA, 031 596 383

 

Dr. Matej Hosta
Veterina Vipava
GSM: 031 612 777
Email: matejhosta@gmail.com
Dežurstvo:  031 612 777

Območje delovanja: Celotna Slovenija
Specializacija: Ortopedija, kiropraktika
Urgenca: DA (le Primorska), 031 612 777

 

Dr. Maja M. Holiček
Hollivet homeopatija in Veterinarsko svetovanje, Maja Maria Holeček s.p.
GSM: 041 446 758
Email: hollyvet@gmail.com
Dežurstvo:  041 446 758

Območje delovanja: Celotna Slovenija
Specializacija: Homeopatija, interna ortopedija, reprodukcija, kirurgija, korekcija in brušenje zobovja
Urgenca: DA, 041 446 758

Dr. Sara Lolić
Veterinarstvo z nasmehom, veterinarske storitve, Sara Lolić
GSM: 030 274 969
Email: lolicsara@gmail.com
Dežurstvo:  030 274 969

Območje delovanja: Hrvaška/Slovenija  (v Slovenijo hodi na 2 – 3 tedne)
Specializacija: Splošna praksa, korekcija zobovja
Urgenca: DA, vendar odvisno kje

Dr. Lea Vodopivec
Šantl veterinarska ambulanta  
GSM: 040 172 876
Email: santl@teleing.com
Dežurstvo:  non-stop, 030 274 969

Območje delovanja: Celotna Slovenija
Specializacija: Splošna praksa, ortopedija, kirurgija
Urgenca: DA, 051 311 310

Dr. Irena Marc, dr. Valentina Žalig
Veterina Marc, Irena Marc s.p.
GSM: 031 368 170 (Irena),  040 288 345 (Valentina)
Email: irena.marc@veterinamarc.si; valentina.zalig@veterinamarc.si
Dežurstvo:  030 274 969
Območje delovanja: Primorska, ortopedija tudi drugod po Sloveniji
Specializacija: Ortopedija, reprodukcija, kiropraktika, osteopatija, RTG, UZ
Urgenca: DA, 031 368 170,  040 288 345
Dr. Marko Nabergoj
Veterinarski Inženiring Nabergoj d.o.o. 
GSM: 041 624 117
Email: marko.vet@gmail.com
Dežurstvo:  02 548 12 30

Območje delovanja: Celotna Slovenija
Specializacija: Splošna praksa, bioresonančna terapija, homeopatija
Urgenca: DA
Dr. Goran Čalić
Veterina Čalić, Goran Čalić s.p.
GSM: 041 782 654
Email: goran_calic@yahoo.com 
Dežurstvo:  /
Območje delovanja: Celotna Slovenija
Specializacija: Splošna praksa, uz, rtg
Urgenca: DA

 

Ostale veterine s splošno prakso za konje

 

Veterina Klinkon 
Mag. Zoran Klinkon, Romana Kveder, Boštjan Kranjc
GSM: 041 635 640, 041 511 684, 031 606 310
Email: veterina.klinkon@siol.net
Dežurstvo:  na GSM kontaktih
Območje delovanja: Domžale, Kamnik, Moravče, Trzin
Specializacija: Splošna praksa
Urgenca: DA

 

Veterinarska ambulanta 4 Tačke 
Mag. Janez Ves
GSM: 041 361 183
Email: janez.ves@hotmail.com
Dežurstvo:  041 361 183
Območje delovanja: Celotna Slovenija
Specializacija: Splošna praksa, reprodukcija
Urgenca: DA

 

Veterinarska postaja Slovenj Gradec 
Andrej Ledinek, Ivan Ledinek
GSM: 041 361 183, 041 630 238
Email: andrej.ledinek@gmail.com
Dežurstvo:  02 88 12 300

Območje delovanja: Celotna Slovenija
Specializacija: Splošna praksa
Urgenca: DA

 

Veterina Kamnik
Rok Jeras, Boško Simeunovič
GSM: 051 626 941
Email: info@veterina-kamnik.si
Dežurstvo:  051 626 941

Območje delovanja: Komenda, Kamnik
Specializacija: Splošna praksa
Urgenca: ni podatka

 

Veterinarska bolnica Maribor
Zoran Juričič, Aleš Majcenovič, Sebastijan Toplak
GSM: 041 728 962
Email: info@veterinarska-bolnica.si
Dežurstvo:  051 638 781

Območje delovanja: Rače – Fram, Selnica ob Dravi, Duplek, Lovrenc na Pohorju, Ruše, Hoče- Slivnica, Miklavž na Dravskem polju, Maribor, Starše
Specializacija: Splošna praksa
Urgenca: ni podatka

 

Veterinarska postaja Izola 
Marko Gombač
GSM: 040 167 712
Email: vet.amb.izola@gmail.com
Dežurstvo:  040 167 712

Območje delovanja: Obala
Specializacija: Splošna praksa
Urgenca: DA

 

Ambulanta Buba
Veronika Pretnar (porodniška), Tone Kastelic
GSM: 041 204 631
Email: vetbuba@gmail.com
Dežurstvo: 051 619 524

Območje delovanja: Grosuplje, Gorenjska, po potrebi tudi drugje
Specializacija: Splošna praksa
Urgenca: DA

 

Veterina Dobro-Grosuplje, Ivančna Gorica  
Aljoša Kolenc
GSM: 031/692-046
Email: veterina.ivancna@siol.net 
Dežurstvo:  041 327 716

Območje delovanja: Ivančna Gorica, Dobre Polje, Grosuplje
Specializacija: Splošna praksa
Urgenca: DA

 

Veterinarske storitve, Tadej Zemljič s.p.
Tadej Zemljič
GSM: 031 550 520
Email: /
Dežurstvo: ni podatka

Območje delovanja: ni podatka
Specializacija: Splošna praksa, oftalmologija
Urgenca: ni podatka

 

VP Šmarje pri Jelšah
Mitja Jakoš, Ivan Amon
GSM: 041 613 011 (Mitja), 041 376 881 (Ivan)
Email: mitja.jakos@gmail.com; amonivan704@gmail.com
Dežurstvo:  03 818 27 70

Območje delovanja: Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Rogaška, Kozjek
Specializacija: Splošna praksa
Urgenca: DA

 

Veterina Škarica
Igor Škarica
GSM: 041 343 650
Email: veterina.skarica@gmail.com
Dežurstvo:  041 343 650

Območje delovanja: Murska Sobota, Maribor, Ptuj
Specializacija: Splošna praksa
Urgenca: DA

 

Veterinarska postaja Postojna 
Samo Petrič
GSM: 041 796 567 (Samo)
Email: info@vpp.si
Dežurstvo: 041 796567

Območje delovanja: Primorska, Notranjska
Specializacija: Splošna praksa
Urgenca: DA

 

ZVC Lipej – Šerbec 
Dušan Lipej, Kristina Nečemer, Simon Zupanc
Telefon: 07 49 05 303
Email: /
Dežurstvo:  24 ur/dan, vse dni v letu, 07 490 53 03

Območje delovanja: Krško, Brežice, Kostanjevica, Škocjan, Sevnica
Specializacija: Splošna praksa
Urgenca: DA

 

Seznam vseh veterinarskih ambulant po Sloveniji najdete tukaj.

 

Če opazite napako ali morda katerega od veterinarjev za konje nismo navedli, nam to napišite na info@ekonji.si . Podatke bomo nemudoma dopolnili ali dodatno vnesli.
Ekipa Ekonji.si

 

 

 

 

pomoč konjem

NUJNO – pomoč pri namestitvi konj

Društvo za zaščito konj potrebuje pomoč pri namestitivi konj, odvzetih z veterinarsko inšpekcijo

 

Zna se zgoditi, pravzaprav smo prepričani, da bomo v naslednjih dneh potrebovali pomoč pri namestitvi konj, ki bodo odvzeti z veterinarsko inšpekcijo. Dvanajst naj bi jih bilo.

 

Ena od najbolj shiranih kobil je že prišla, za ostale pa moramo počakati še kak dan ali dva, da inšpekcija uredi vse potrebno. Konji so kasači in so zaradi slabe oskrbe izredno suhi in shirani. Potrebujejo nego in dobro oskrbo.

Stanje kobile, ki je prva prispela v društvo: 

 

odvzeta kobila

 

Če ima kdo možnost pomagati z namestitvijo kakšnega konja ga prosimo, da nam to javi na naš mail pomockonjem@dzk.si.

 

Drugače pa, pri tako velikem odvzemu izredno shiranih konj, bomo potrebovali vso vašo pomoč v hrani, kovaških in veterinarskih storitvah ter finančnih sredstvih.

Prav pride seno, koruza, lep suh kruh, korenje in podobno.

 

Podatki za nakazilo

Društvo za zaščito konj in ostalih živali, Šercerjeva 9, 3320 Velenje
TRR SI56 1010 0005 0589 375
Banka Koper, BIC: BAKOSI2XXXX
Nakaži preko Paypala TUKAJ 

Slika je simbolična, kakšno je pa dejansko stanje, pa bomo videli, ko bodo prispeli.

 

POMEMBNO: Lepo prosim vse, ki me zasipate s takšnimi in drugačnimi vprašanji: vse, kar vem o odvzemu konj, sem napisala. Borim se, da bodo odvzeti vsi. Imam ful veliko dela s tem in trenutno, dokler ne bom vedela kaj več, vam ne morem odgovarjat o podrobnostih konj. Razumite me, trenutno gre za njihova življenja, ne zato, kar vas v tem trenutku zanima.

Lahko pa napišete mail,  zasebno sporočilo na FB strani Društva za zaščito konj ali pa SMS. Ko bo imela čas, bo vse prebrala, ne pričakujte pa takojšnjega odgovora.

 

Kontakti Društva za zaščito konj

GSM: 040 229 993

Facebook stran: https://www.facebook.com/dzksi/

Mail: pomockonjem@dzk.si

Spletna stran: http://dzk.si/