Predvsem za vse nas, ki imamo konje, pse, mačke ali druge živali, je pred nami nekaj najbolj stresnih dni v letu. Zakaj? Jasno, zaradi novoletne pokajade, ki se je že začela.
Uradno je uporaba pirotehničnih sredstev, katerih glavni učinek je pok, dovoljena od 26. decembra do 2. januarja. Pri tem bi posebej poudarila, da je Prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok (npr. petarde), v Republiki Sloveniji strogo prepovedana (Vir: MNZ)
Ste se ob tem zadnjem stavku tudi vi zgolj retorično nasmehnili? Jaz se vsekakor sem.
Letos se je pri nas začelo že zgodaj. Že sredi decembra so očitno nekoga pošteno zasrbeli prsti in je ob enih ponoči (pre)blizu našega hleva spustil najmanj 15-minutni ognjemetni rafal.
Vsa zmedena sem planila iz spanja in ko sem končno ugotovila, da gre za ognjemet, sem najprej pomislila: »Konji! Najbrž norijo od strahu!«
Stekla sem ven, z enim očesom oplazila ognjemet in tekla naprej, v izpuste in h konjem. Nikoli ne bom pozabila njihove panike in brezumnega strahu, ki jih je gnal, da so brezglavo tekali po izpustu. Le sreči smo se imeli zahvaliti, da se ni kateri od njih v tej silni paniki zaletel v ograjo in se poškodoval.
Stopila sem k njim, jih pomirila in z njimi ostala do konca ognjemeta. S skupnimi močmi, predvsem pa z veliko nežnosti in prigovarjanja smo nekako preživeli to sranje. Raje ne govorim o tem, da bi tipa najraje obesila za j..ca (saj veste, kaj mislim, a ne?).
Konji in petarde so pogosto tragična kombinacija
Veliko manj sreče je imela Tanja. Pred petimi leti se je zaradi ognjemeta tragično končalo življenje njene ponike Nežke. Kot mi je povedala sama, je bila Nežka ena od treh ponic, ki so bile odvzete s strani inšpekcije, aprila 2012 in rešene skupaj s še dvema osloma. Vsi trije poniji so bili zanemarjeni, s psihičnimi in fizičnimi posledicami zaradi dolgoletnega slabega ravnanja. Nežko sem posvojila preko Društva za zaščito konj (link), vendar pa je bila z mano žel le dobrih 6 mesecev.
Z Nežko sem od prvega dne delala s pomočjo pozitivne motivacije in naravnega konjarstva. Moji konji so čez dan vedno zunaj na pašniku oz. v peščenem izpustu. Tako sta bila konja zunaj tudi tistega usdodnega 28. decembra 2012. Ni se še začelo dobro mračiti, ko sem šla po oba konja, da bi jih zaradi varnosti odpeljala v bokse, še prede pade tema.
V tistem je eden od sosedov spustil ognjemet, ki ga je usmeril v bližino naše hiše. Konja sta se zaradi tega splašila in se pognala v beg. Mojega pomirjujočega glasu v paniki sploh nista slišala. Nežka se je v strahu pognala proti ograji in prepozno ugotovila, da se ji ne bo uspelo pravočasno ustaviti.
Z vso silo se je zaletela v ograjo. Slišala sem glasen pok kosti v njeni nogi. Kot se je izkazalo kasneje, si je zadnjo desno nogo v biclju dobesedno prelomila.
Veterinar je sicer dejal, da je nima smisla voziti na kliniko na rentgen. Kljub temu smo jo odpeljali, slikanje pa je pokazalo, da je imela Nežka čisti prelom kosti v biclju (kost se nikjer več ni držala skupaj), ki je bil poleg tega še poševen. V poštev bi prišla zgolj amputacija noge. Na dodatno mnenje strokovnjaka iz Avstrije, če bi to bilo izvedljivo pa morali čakati do novega leta.
Na koncu nam žal ni preostalo drugega, kot da jo za vselej rešimo bolečin. Pokanja in ognjemetov že prej nisem marala, od takrat jih pa ne prenesem. Tanja
Ko sem bila otrok, mi je bilo pokanje petard v neizmeren užitek, priznam. In me je sram za 
nazaj. Sram, da je stvar, ki je bila meni v užitek, nekomu drugemu povzročila toliko strahu. Zdaj, ko sem odrasla in odkar sem na lastne oči videla prestrašeno belino v konjskih očeh zaradi pokanja, ne prenesem več ne petard ne ognjemetov.
Vsakemu, ki vrže petardo, bi pokazala učinke le-te na konje. In neizmerno bi mu težila, naj namesto za petarde raje donira za zapuščene in zanemarjene konje v Društvu za zaščito konj. Denar vsaj ne bi šel v zrak, ampak za boljši in bolj oprijemljiv namen.
Naredimo vendar že enkrat konec tem prizadetim petardam!
Konji in petarde: kaj lahko naredite, da konju olajšate novoletno pokajado:
- Govorite s sosedi in jim pojasnite, kaj pokanje petard in ognjemetov povzroča konjem. Prosite jih, naj se poskusijo odpovedati pokanju. Če pa se nikakor ne morejo, naj pokajado vsaj usmerijo stran od hleva in pašnikov.
- Pospravite konje v hlev in zaprite vrata. Dobro preverite, da ni v boksih kakšne nevarnosti za konje (žeblji, ki gledajo iz desk in podobno). Konjem lahko prižgete tudi radio, s čimer boste vsaj nekoliko prekrili poke petard in ognjemetov.
- Razmislite o pomirjevalih. Pogovorite se s svojim veterinarjem, ki vam bo znal svetovati najboljšo možnost. Ne delajte na pamet in ne uporabljajte pomirjeval za ljudi. Mogoče so za vašega konja primerne tudi bolj nežne Bachove esence. Bachove esence namreč pri konjih pomgajo pri strahu, aksioznosti ter tudi pri travmatičnih izkušnjah. Več o Bachovih esencah ti pove Simona iz Kimakija, najdeš jo TUKAJ
- Če je res hudo, žrtvujte novoletno noč in jo preživite v hlevu. Bodite s konji in jih mirite.
- V skrajni sili konje za eno (najhujšo) noč preselite v drug hlev ali v kraj, ki je bolj odmaknjen in kjer je manj možnosti, da bo silovito pokalo.
Kaj se je pa pri tebi izkazalo za najboljšo rešitev pred novoletnim pokanjem? Zapiši mi v komentar.
